nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Jabolko/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Iznenada pa se je v budnih mojih sanjah podoba tega človeka ošabno prevalila s platna in hodi zdaj živa z menoj po vseh potih in cestah, ne morem se je odkrižati, na vsakem pragu naletim nanjo, vidim jo povsodi, kamorkoli namerim zbegani pogled. Ali samo trebuh je zmerom tak in tisti, obraz je vsak hip drugi; pravkar je bil koščen in star, koj nato je okrogel in mlad, prej je bil ozek, zdaj je širok, davi čemeren, drevi prešeren, včeraj moški, jutri babji; tudi obleka in nošnja je druga na vsak korak: gosposki škrici in groba kamižola, dolge hlače in kratko krilo, žida, žamet, sukno, volna, barhant, kambrik in raševina. Trebuh pa ostane in cekini se svetijo v njem; zdi se mi celó, da slišim njih rahlo, tenko cingljanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani