nova beseda iz Slovenije
bi bil Peričnik lepši od Savice, onda bi nam | Prešeren | ne bil zložil Krsta pri Savici, ampak napisal | A |
orjaškimi gorami obrobljeno Bohinjsko jezero. Doktor | Prešeren | je pogodil pravo sodbo, ker je bil hkrati pravnik | A |
možen ob veselem Blejskem jezeru, zato ga je | Prešeren | postavil v resni Bohinj. Samo to me je jezilo | A |
to me je jezilo, dokler sem bil mlad, da je | Prešeren | Blejskemu jezeru posvetil posebno kitico v svojem | A |
bilo tudi lahko, še slabše, človek ne sme biti | prešeren. | « »Vse zdravo pri hiši?« | A |
sadja in zelenih odkrehnjenih mladik. Strašno | prešeren | in poreden je bil res ta Milan.Svoje drobne | A |
lepih krajev potem in bral velikih pesnikov! | Prešeren | in Bled sta mi ostala vendar na prvem mestu | A |
Vsaka sila je minljiva! | Prešeren | je prerokoval resnico, da se bodo ‘vremena razjasnila | A |
Posebno pogostoma je prišel na vrsto pesnik | Prešeren. | Vsak je povedal o njem vse, kar je vedel, in | A |
neverjetno se je zdelo tem kritikom, da bi bil imel | Prešeren | res tako tesno družbo in znanje s tisto Julijo | A |
drugim ljudem, katere sta imela na rovašu. Jože | Prešeren | je bil jako izobražen.Človek je razpravljal | A |
zdaj nekaterim slovenskim kritikastrom. Jože | Prešeren | mi je popisal tudi natanko vsa duševna in telesna | A |
da ji je ena rama višja od druge, ali Jože | Prešeren, | ki jo je videl skoraj vsak dan, ni zapazil nikoli | A |
pesmi. Po vsem tem, kar mi je povedal Jože | Prešeren | o našem pesniku in Juliji, nisem mogel več dvojiti | A |
je hudo jezilo, da v svojih ljubavnih pesmih | Prešeren | ni premolčal njenega imena.Sčasoma se je potolažila | A |
ne sme preveč zameriti. Drugače pa je slovel | Prešeren, | da je on najboljši jurist in koncipient v vsej | A |
je priskrbel rokopise, mi ni znano, morda sam | Prešeren, | kajti vem, da sta se dobro poznala.Izmed prepovedani | A |
policija. Ko je zvedela, da jo je zložil najbrž | Prešeren, | ga je pozvala na odgovor in mu pokazala ta rokopis | A |
stran 33 . / Odvetništvo v Kranju je dobil | Prešeren | s pomočjo patra Benvenuta.Ko mu je bil povedal | A |
da se ti sploh nič slabega ne more očitati.« | Prešeren | se zasmeja in veli: »Morda poskusim ‒ ta manever | A |
Brez svetosti se v Avstriji res ne doseže nič.« | Prešeren | je še tisti teden začel zahajati v frančiškansko | A |
človek, ki gre pred nami, je tisti nori doktor | Prešeren! | «Jaz ga zavrnem srdito: »Nor si ti, ne pa Prešeren | A |
Prešeren!« Jaz ga zavrnem srdito: »Nor si ti, ne pa | Prešeren. | Ložar pravi, da je on najbolj prebrisan, kar | A |
ne zamerijo, jaz bi jih bil tako rad poznal.« | Prešeren: | »I zakaj pa?«Jaz: »Zato, ker so zložili že tako | A |
»Zato, ker so zložili že tako lepe pesmi.« | Prešeren: | »Kakšne pesmi?«Jaz: »Nebeško procesijo. | A |
Nekatere sem se naučil tudi iz glave.« | Prešeren: | »Ali res?No, povej katero!« | A |
povej katero!« Jaz: »Ali ‚Nuno in kanalčka’?« | Prešeren: | »Le, če hočeš.«Jaz: »Vesela pomlad se zbudila | A |
Pogovarjali smo se še dlje časa. | Prešeren | nas je kaj lepo opominjal, naj se pridno učimo | A |
je lažnivka.« Razen patra Benvenuta je imel | Prešeren | med duhovščino še nekoliko drugih blagih prijateljev | A |
da precejšen vir navdiha črpa tako iz domače ( | Prešeren) | kot svetovne literature (Shakespeare, Tagore | A |
Slovenskem je sploh kaj naredil brez alkohola? | Prešeren | ga je pil, Cankar ga je dajal na zob, tudi današnje | A |
odgrnil rušo. Tedaj se mu je iz grla izvil | prešeren | vrisk, Odmeval je od hribov po vsej planoti | A |
spotoma. Mize in stoli na pločniku pred kavarno | Prešeren | so stali zunaj samo do oktobra, nakar so jih | A |
ORFEJ Nov Orfej k sêbi vlékel bóš Slovéne. | Prešeren | Na slovenskem Parnasu je zevala doslej žalostna | A |
vreme se zjasnilo in zlati časi, o kojih že | Prešeren | prepeva, prišli.A zato nam naprednim Slovanom | A |
stran 374 . / »CVETKE« Z DOMAČIH LOGOV France | Prešeren | ni bil le velik umetnik slovenske besede, temveč | A |
Metko Podbojevo se je selil v novo gostilno tudi | Prešeren. | Nekega petka je prišel prvikrat in zagledal gosta | A |
dregnil svojega soseda: »Eto, vidiš, sad ide | Prešeren! | « Slikarja Nikolaja Pirnata je postaren zakonski | A |
Komaj grem. On pa je | prešeren. | Zanima ga okolica. | A |
posredovanja in brez misli na to, da je France | Prešeren | nekakšen slovenski mit, objavi brez vsakih pojasnil | B |
bližnji, ga zmeraj znova prizadenejo. France | Prešeren | odide s tega sveta zazrt v onstranstvo s podobo | B |
lakoto!« Mojzes pri Bogu izprosi zanje mano ( | Prešeren: | ... »padala nebeška mana/ Izraelcem je v puščavi | B |
slovenstva, za katerega so menda tipični primeri | Prešeren | (ta gorenjska grča ali trma), Levstik (ta kritični | B |
slovenski duh po mojem mnenju ni tisto, kar so bili | Prešeren, | Levstik in Cankar, marveč prav tisto, zavoljo | B |
božjega pomočnika, lahko je bil tudi Einstein, | Prešeren | in še kdo.Mogoče smo vsi ljudje ustvarjeni z | B |
stoletja vnaprej do potankosti vedel, kako bo | Prešeren | napisal Zdravljico in kako bo ta pesem postala | B |
Bogu v potankosti poznana že vnaprej, potem | Prešeren | ne bi bil ustvarjalec, ampak zelo natančno vnaprej | B |
umetnost gradili podvrženi hudim preizkušnjam, kot | Prešeren, | Cankar, Mozart, ne pa njihovi sodobniki, ki | B |
sprejemnika, preko katerega jo poslušam. Tudi | Prešeren, | ki je pesem napisal, je materialno že preminil | B |
vsi naši literati, kadar so prijeli za pero. | Prešeren, | izmed vseh naših pesnikov še najbolj naroden | B |
”šolo“, da stoji med njimi nekako osamljen. | Prešeren | pripoveduje v svojih romancah jasno, gladko | B |
-- Nič bi ne bilo smešno! Če bi se | Prešeren | ne ravnal po teh besedah, tem slabše zanj!Namen | B |
dlan. Nekoč je kolovratil po cesti ves bogat in | prešeren, | pa je stopil v prodajalno, da bi si kupil cvetico | B |
čisto iz narodne duše, kakor pred njim samo | Prešeren, | a za njim doslej nihče. Malokateremu narodu | B |
[VPIS V KNJIGO NA PREŠERNOVEM DOMU] Oj | Prešeren, | če bi Ti vedel, kaj se z nami godi, bi si zakril | B |
izrazov, blagozveneč, okreten in eleganten. | Prešeren | ni imel ne učiteljev ne vzornikov; za te ni | B |
dokazujejo književniki pred Prešernom in po njem. | Prešeren | je pristni sin svojega naroda; njegov jezik | B |
pesnik po božji milosti, prvi za -- Koseskim. | Prešeren | je bil pozabljen, zanj se ni brigal nihče, razen | B |
boli in ljubezenske bolečine, plemeniti, mirni | Prešeren | ni bil pesnik za tisti čas. To navdušenja | B |
boljšo politično prihodnost naroda. FRANCE | PREŠEREN | Te dni praznuje slovenski narod stoletnico | B |
Rusom, Mickiewicz Poljakom, to in še več je | Prešeren | Slovencem. Prešeren je prvi resnični in hkrati | B |
Poljakom, to in še več je Prešeren Slovencem. | Prešeren | je prvi resnični in hkrati največji slovenski | B |
sestojalo pravzaprav iz Vodnikove ode Napoleonu. | Prešeren | ni imel nobenega utiralca poti in nobenega učitelja | B |
čudovitega moža hvaležnost in občudovanje. | Prešeren | pomeni duhovni preporod naroda, njegov nastop | B |
najljubkejše blagozvočje, izvabiti najfinejše nianse. | Prešeren | je ljubil svoj narod in svoj jezik s tisto resnično | B |
kulturno združitev vseh južnoslovanskih plemen. | Prešeren | tem prizadevanjem -- imenovanim ”ilirizem“ | B |
prijateljev, da bi ga pridobili za to idejo. | Prešeren | nikakor ni bil slep za upravičenost takih prizadevanj | B |
inferiornost slovenskega naroda“ niso dosegla ničesar; | Prešeren | je bil prepričan, da slovenskega in hrvaškega | B |
1849 napisal umrlemu Prešernu. Na Dunaju se je | Prešeren | pridružil tudi češkemu pesniku Čelakovskemu | B |
Slovence na Prešernov pomen. Leta 1828 se je | Prešeren | kot doktor prava vrnil v Ljubljano.Nekaj časa | B |
prikladna slovenskemu jeziku, dasiravno jo rad rabi | Prešeren. | Mešani stopi naj se nikar ne rabijo. | B |
naroda in njegove literature, ali Bleiweis, ali | Prešeren? | PROFESORJI: Bleiweis! | B |
frančiškanskega mosta, se je ozrl na Prešernov spomenik, | Prešeren | pa se je hudobno nasmehnil. ”Še ta bi norce | B |
in vsaki se je vdal. . / . / stran 141 . / | Prešeren | se je spreminjal, da se je človeku smilil; muza | B |
III. | Prešeren | (ilirizem). IV. | B |
poezija -- naša lirična pesem, balada in romanca. | Prešeren | ni pomislil: ”Slovenci nimamo svoje epopeje | B |
pesniški genij vseh avstrijskih Slovanov, Fr. | Prešeren. | Prešeren se je namreč ravnal po tisti tako naravni | B |
genij vseh avstrijskih Slovanov, Fr. Prešeren. | Prešeren | se je namreč ravnal po tisti tako naravni in | B |
Prešernu za ljubljanski ”Illyrisches Blatt“; | Prešeren | pa mu je odgovoril: ”Die Einrückung der beigegebenen | B |
široko občinstvo slovensko! -- V tem, da je | Prešeren | kljub vsem vabljivim fantastičnim idejam, kljub | B |
slov. književnost in kulturo. Le malo je imel | Prešeren | prijateljev, ki so že za časa njegovega življenja | B |
poznali in pripoznavali njegovo genialnost. | Prešeren | je bil osamljen in pozabljen, po Slovenskem | B |
Slovencem Levstik in Stritar, kdo da nam je bil | Prešeren | in kaj da nam je še dandanašnji.-- | B |
letih napredovala splošna kultura slov. naroda. | Prešeren | je bil še glas vpijočega v puščavi, Gregorčiča | B |
ni prozaično; zahvalil bi se za tako prozo; | Prešeren | bi imenoval takega pesnika ”kvaso“, Stritar | B |
napravili veliko slavlje. Kdo je bil slavljen: ali | Prešeren, | ali njegov spomenik, ali oče Janez Bleiweis | B |
je živel in pisal največji slovenski pesnik, | Prešeren. | V kakšnih političnih in družabnih razmerah je | B |
krog, to je prvo in strašno znamenje nove dobe. | Prešeren | je živel kakor proletarec in se je hotel obesiti | B |
jasno odprlo brezno med narodom in ljudstvom. | Prešeren | je bil velik pesnik in ljudstvo ga ni več razumelo | B |
stvar taka, naj me pišejo v uho vsi živi ljudje! | Prešeren! | Ti, ki stojiš visoko nad nami, ti, ki gledaš | B |
življenje, ti, ki stojiš pod žabo in nad nami -- | Prešeren, | kandidiraj!-- | B |
-- | PREŠEREN | pod žabo: Za take ljudi se pa res ni izplačalo | B |
Staro pripovedko o tej lipi in povodnem možu je | Prešeren | upodobil tudi v znani pesmi. Zbori in pravde | B |
Rousseaujevega kova, ki ga je kot prvi osvojil France | Prešeren | in ki poslej še dolgo obvladuje vsega slovenskega | B |
predvsem po svojih parolah: Na primer, France | Prešeren: | »Največ sveta otrokom sliši Slave. Tja bomo | B |
spet samo naši nevarni misleci, kakršni so bili | Prešeren, | Levstik, Cankar, Župančič, Prežih, Prijatelj | B |
je bolj kot kdorkoli izmed nas doživel tudi | Prešeren, | ki je kljub svoji svobodomiselnosti začutil | B |
resnicoljuben, kot je bil resnicoljuben France | Prešeren, | da se zave svoje umrljivosti in zaživi v hrepenenju | B |
spomni, trpi brez miru!“ je Pevcu zapisal naš | Prešeren | - Kierkegaardov sodobnik in ”brat v obupu“ | B |
promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo „Dr. France | Prešeren“ | .Tako po svoji zasnovi kot po sodelujočih avtorjih | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 41 141 241 341 441 541 641 741 841 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |