prešeren (141-240)

bi bil Peričnik lepši od Savice, onda bi nam	Prešeren	ne bil zložil Krsta pri Savici, ampak napisal	A
orjaškimi gorami obrobljeno Bohinjsko jezero. Doktor	Prešeren	je pogodil pravo sodbo, ker je bil hkrati pravnik	A
možen ob veselem Blejskem jezeru, zato ga je	Prešeren	postavil v resni Bohinj. Samo to me je jezilo	A
to me je jezilo, dokler sem bil mlad, da je	Prešeren	Blejskemu jezeru posvetil posebno kitico v svojem	A
bilo tudi lahko, še slabše, človek ne sme biti	prešeren.	« »Vse zdravo pri hiši?«	A
sadja in zelenih odkrehnjenih mladik. Strašno	prešeren	in poreden je bil res ta Milan.Svoje drobne	A
lepih krajev potem in bral velikih pesnikov!	Prešeren	in Bled sta mi ostala vendar na prvem mestu	A
Vsaka sila je minljiva!	Prešeren	je prerokoval resnico, da se bodo ‘vremena razjasnila	A
Posebno pogostoma je prišel na vrsto pesnik	Prešeren.	Vsak je povedal o njem vse, kar je vedel, in	A
neverjetno se je zdelo tem kritikom, da bi bil imel	Prešeren	res tako tesno družbo in znanje s tisto Julijo	A
drugim ljudem, katere sta imela na rovašu. Jože	Prešeren	je bil jako izobražen.Človek je razpravljal	A
zdaj nekaterim slovenskim kritikastrom. Jože	Prešeren	mi je popisal tudi natanko vsa duševna in telesna	A
da ji je ena rama višja od druge, ali Jože	Prešeren,	ki jo je videl skoraj vsak dan, ni zapazil nikoli	A
pesmi. Po vsem tem, kar mi je povedal Jože	Prešeren	o našem pesniku in Juliji, nisem mogel več dvojiti	A
je hudo jezilo, da v svojih ljubavnih pesmih	Prešeren	ni premolčal njenega imena.Sčasoma se je potolažila	A
ne sme preveč zameriti. Drugače pa je slovel	Prešeren,	da je on najboljši jurist in koncipient v vsej	A
je priskrbel rokopise, mi ni znano, morda sam	Prešeren,	kajti vem, da sta se dobro poznala.Izmed prepovedani	A
policija. Ko je zvedela, da jo je zložil najbrž	Prešeren,	ga je pozvala na odgovor in mu pokazala ta rokopis	A
stran 33 . / Odvetništvo v Kranju je dobil	Prešeren	s pomočjo patra Benvenuta.Ko mu je bil povedal	A
da se ti sploh nič slabega ne more očitati.«	Prešeren	se zasmeja in veli: »Morda poskusim ‒ ta manever	A
Brez svetosti se v Avstriji res ne doseže nič.«	Prešeren	je še tisti teden začel zahajati v frančiškansko	A
človek, ki gre pred nami, je tisti nori doktor	Prešeren!	«Jaz ga zavrnem srdito: »Nor si ti, ne pa Prešeren	A
Prešeren!« Jaz ga zavrnem srdito: »Nor si ti, ne pa	Prešeren.	Ložar pravi, da je on najbolj prebrisan, kar	A
ne zamerijo, jaz bi jih bil tako rad poznal.«	Prešeren:	»I zakaj pa?«Jaz: »Zato, ker so zložili že tako	A
»Zato, ker so zložili že tako lepe pesmi.«	Prešeren:	»Kakšne pesmi?«Jaz: »Nebeško procesijo.	A
Nekatere sem se naučil tudi iz glave.«	Prešeren:	»Ali res?No, povej katero!«	A
povej katero!« Jaz: »Ali ‚Nuno in kanalčka’?«	Prešeren:	»Le, če hočeš.«Jaz: »Vesela pomlad se zbudila	A
Pogovarjali smo se še dlje časa.	Prešeren	nas je kaj lepo opominjal, naj se pridno učimo	A
je lažnivka.« Razen patra Benvenuta je imel	Prešeren	med duhovščino še nekoliko drugih blagih prijateljev	A
da precejšen vir navdiha črpa tako iz domače (	Prešeren)	kot svetovne literature (Shakespeare, Tagore	A
Slovenskem je sploh kaj naredil brez alkohola?	Prešeren	ga je pil, Cankar ga je dajal na zob, tudi današnje	A
odgrnil rušo. Tedaj se mu je iz grla izvil	prešeren	vrisk, Odmeval je od hribov po vsej planoti	A
spotoma. Mize in stoli na pločniku pred kavarno	Prešeren	so stali zunaj samo do oktobra, nakar so jih	A
ORFEJ Nov Orfej k sêbi vlékel bóš Slovéne.	Prešeren	Na slovenskem Parnasu je zevala doslej žalostna	A
vreme se zjasnilo in zlati časi, o kojih že	Prešeren	prepeva, prišli.A zato nam naprednim Slovanom	A
stran 374 . / »CVETKE« Z DOMAČIH LOGOV France	Prešeren	ni bil le velik umetnik slovenske besede, temveč	A
Metko Podbojevo se je selil v novo gostilno tudi	Prešeren.	Nekega petka je prišel prvikrat in zagledal gosta	A
dregnil svojega soseda: »Eto, vidiš, sad ide	Prešeren!	« Slikarja Nikolaja Pirnata je postaren zakonski	A
Komaj grem. On pa je	prešeren.	Zanima ga okolica.	A
posredovanja in brez misli na to, da je France	Prešeren	nekakšen slovenski mit, objavi brez vsakih pojasnil	B
bližnji, ga zmeraj znova prizadenejo. France	Prešeren	odide s tega sveta zazrt v onstranstvo s podobo	B
lakoto!« Mojzes pri Bogu izprosi zanje mano (	Prešeren:	... »padala nebeška mana/ Izraelcem je v puščavi	B
slovenstva, za katerega so menda tipični primeri	Prešeren	(ta gorenjska grča ali trma), Levstik (ta kritični	B
slovenski duh po mojem mnenju ni tisto, kar so bili	Prešeren,	Levstik in Cankar, marveč prav tisto, zavoljo	B
božjega pomočnika, lahko je bil tudi Einstein,	Prešeren	in še kdo.Mogoče smo vsi ljudje ustvarjeni z	B
stoletja vnaprej do potankosti vedel, kako bo	Prešeren	napisal Zdravljico in kako bo ta pesem postala	B
Bogu v potankosti poznana že vnaprej, potem	Prešeren	ne bi bil ustvarjalec, ampak zelo natančno vnaprej	B
umetnost gradili podvrženi hudim preizkušnjam, kot	Prešeren,	Cankar, Mozart, ne pa njihovi sodobniki, ki	B
sprejemnika, preko katerega jo poslušam. Tudi	Prešeren,	ki je pesem napisal, je materialno že preminil	B
vsi naši literati, kadar so prijeli za pero.	Prešeren,	izmed vseh naših pesnikov še najbolj naroden	B
”šolo“, da stoji med njimi nekako osamljen.	Prešeren	pripoveduje v svojih romancah jasno, gladko	B
-- Nič bi ne bilo smešno! Če bi se	Prešeren	ne ravnal po teh besedah, tem slabše zanj!Namen	B
dlan. Nekoč je kolovratil po cesti ves bogat in	prešeren,	pa je stopil v prodajalno, da bi si kupil cvetico	B
čisto iz narodne duše, kakor pred njim samo	Prešeren,	a za njim doslej nihče. Malokateremu narodu	B
[VPIS V KNJIGO NA PREŠERNOVEM DOMU] Oj	Prešeren,	če bi Ti vedel, kaj se z nami godi, bi si zakril	B
izrazov, blagozveneč, okreten in eleganten.	Prešeren	ni imel ne učiteljev ne vzornikov; za te ni	B
dokazujejo književniki pred Prešernom in po njem.	Prešeren	je pristni sin svojega naroda; njegov jezik	B
pesnik po božji milosti, prvi za -- Koseskim.	Prešeren	je bil pozabljen, zanj se ni brigal nihče, razen	B
boli in ljubezenske bolečine, plemeniti, mirni	Prešeren	ni bil pesnik za tisti čas. To navdušenja	B
boljšo politično prihodnost naroda. FRANCE	PREŠEREN	Te dni praznuje slovenski narod stoletnico	B
Rusom, Mickiewicz Poljakom, to in še več je	Prešeren	Slovencem. Prešeren je prvi resnični in hkrati	B
Poljakom, to in še več je Prešeren Slovencem.	Prešeren	je prvi resnični in hkrati največji slovenski	B
sestojalo pravzaprav iz Vodnikove ode Napoleonu.	Prešeren	ni imel nobenega utiralca poti in nobenega učitelja	B
čudovitega moža hvaležnost in občudovanje.	Prešeren	pomeni duhovni preporod naroda, njegov nastop	B
najljubkejše blagozvočje, izvabiti najfinejše nianse.	Prešeren	je ljubil svoj narod in svoj jezik s tisto resnično	B
kulturno združitev vseh južnoslovanskih plemen.	Prešeren	tem prizadevanjem -- imenovanim ”ilirizem“	B
prijateljev, da bi ga pridobili za to idejo.	Prešeren	nikakor ni bil slep za upravičenost takih prizadevanj	B
inferiornost slovenskega naroda“ niso dosegla ničesar;	Prešeren	je bil prepričan, da slovenskega in hrvaškega	B
1849 napisal umrlemu Prešernu. Na Dunaju se je	Prešeren	pridružil tudi češkemu pesniku Čelakovskemu	B
Slovence na Prešernov pomen. Leta 1828 se je	Prešeren	kot doktor prava vrnil v Ljubljano.Nekaj časa	B
prikladna slovenskemu jeziku, dasiravno jo rad rabi	Prešeren.	Mešani stopi naj se nikar ne rabijo.	B
naroda in njegove literature, ali Bleiweis, ali	Prešeren?	PROFESORJI: Bleiweis!	B
frančiškanskega mosta, se je ozrl na Prešernov spomenik,	Prešeren	pa se je hudobno nasmehnil. ”Še ta bi norce	B
in vsaki se je vdal. . / . / stran 141 . /	Prešeren	se je spreminjal, da se je človeku smilil; muza	B
III.	Prešeren	(ilirizem). IV.	B
poezija -- naša lirična pesem, balada in romanca.	Prešeren	ni pomislil: ”Slovenci nimamo svoje epopeje	B
pesniški genij vseh avstrijskih Slovanov, Fr.	Prešeren.	Prešeren se je namreč ravnal po tisti tako naravni	B
genij vseh avstrijskih Slovanov, Fr. Prešeren.	Prešeren	se je namreč ravnal po tisti tako naravni in	B
Prešernu za ljubljanski ”Illyrisches Blatt“;	Prešeren	pa mu je odgovoril: ”Die Einrückung der beigegebenen	B
široko občinstvo slovensko! -- V tem, da je	Prešeren	kljub vsem vabljivim fantastičnim idejam, kljub	B
slov. književnost in kulturo. Le malo je imel	Prešeren	prijateljev, ki so že za časa njegovega življenja	B
poznali in pripoznavali njegovo genialnost.	Prešeren	je bil osamljen in pozabljen, po Slovenskem	B
Slovencem Levstik in Stritar, kdo da nam je bil	Prešeren	in kaj da nam je še dandanašnji.--	B
letih napredovala splošna kultura slov. naroda.	Prešeren	je bil še glas vpijočega v puščavi, Gregorčiča	B
ni prozaično; zahvalil bi se za tako prozo;	Prešeren	bi imenoval takega pesnika ”kvaso“, Stritar	B
napravili veliko slavlje. Kdo je bil slavljen: ali	Prešeren,	ali njegov spomenik, ali oče Janez Bleiweis	B
je živel in pisal največji slovenski pesnik,	Prešeren.	V kakšnih političnih in družabnih razmerah je	B
krog, to je prvo in strašno znamenje nove dobe.	Prešeren	je živel kakor proletarec in se je hotel obesiti	B
jasno odprlo brezno med narodom in ljudstvom.	Prešeren	je bil velik pesnik in ljudstvo ga ni več razumelo	B
stvar taka, naj me pišejo v uho vsi živi ljudje!	Prešeren!	Ti, ki stojiš visoko nad nami, ti, ki gledaš	B
življenje, ti, ki stojiš pod žabo in nad nami --	Prešeren,	kandidiraj!--	B
--	PREŠEREN	pod žabo: Za take ljudi se pa res ni izplačalo	B
Staro pripovedko o tej lipi in povodnem možu je	Prešeren	upodobil tudi v znani pesmi. Zbori in pravde	B
Rousseaujevega kova, ki ga je kot prvi osvojil France	Prešeren	in ki poslej še dolgo obvladuje vsega slovenskega	B
predvsem po svojih parolah: Na primer, France	Prešeren:	»Največ sveta otrokom sliši Slave. Tja bomo	B
spet samo naši nevarni misleci, kakršni so bili	Prešeren,	Levstik, Cankar, Župančič, Prežih, Prijatelj	B
je bolj kot kdorkoli izmed nas doživel tudi	Prešeren,	ki je kljub svoji svobodomiselnosti začutil	B
resnicoljuben, kot je bil resnicoljuben France	Prešeren,	da se zave svoje umrljivosti in zaživi v hrepenenju	B
spomni, trpi brez miru!“ je Pevcu zapisal naš	Prešeren	- Kierkegaardov sodobnik in ”brat v obupu“	B
promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo „Dr. France	Prešeren“	.Tako po svoji zasnovi kot po sodelujočih avtorjih	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 41 141 241 341 441 541 641 741 841 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani