ob (1.301-1.400)

Mehek in sprejemljiv sipek ob velikem in mokrem,	ob	širokem in modrem dedu morju.Pa je ded spet	A
išče jedro samega sebe. Milko je majhen deček	ob	stricu, ki ima miličnika pri kraju in pravi	A
vrtanju, ker ga že sluti. Ali je bil še manjši	ob	tem dedu, ko se je peljal z njim na ženitovanje	A
nuncu za vljudnost in so dobre z njim, ki stoji	ob	okencu in je tržaški otrok, ki ga nono prvič	A
Da, gluh in nem. Gluh	ob	Rezi in ob Srečku.Vsa leta gluh za Milka s stricem	A
Da, gluh in nem. Gluh ob Rezi in	ob	Srečku.Vsa leta gluh za Milka s stricem, ki	A
besedami. In pred dvema tednoma bi se nasmehnil	ob	takem kričanju tržaške matere, zdaj pa jo zavida	A
biti ‚naš’. Leži in predmeti so v mraku vse	ob	njem; omari dve pokončni priči s hrbtom ob zidu	A
vse ob njem; omari dve pokončni priči s hrbtom	ob	zidu; umivalnik med dvema oknoma z dvema skledama	A
bilo tudi takrat. In nekdo je počil s skledo	ob	marmor, da se je sesula.Tudi je bil umivalnik	A
postelje. Isti dve poročni postelji in on leži	ob	oknu kakor zdaj.Ob njem leži mama, potem je	A
poročni postelji in on leži ob oknu kakor zdaj.	Ob	njem leži mama, potem je Mimica, ki sope.To	A
je Mimica, ki sope. To je v hiši na bregu in	ob	hiši se začenja vrt vile Giulie.A vrt je zapuščen	A
je dolg in žolt na parketih in se prelamlja	ob	postelji.In v zidu je zmeraj grmenje, ko da	A
štiriletne Mimice, ki se ne igra več pred hišo	ob	fontani, ker tudi ona leži in sope.Potem se	A
suhimi ustnicami in s suhim grlom. Tedaj tipa	ob	sebi, da bi se dotipal do mame ob sebi, pa so	A
Tedaj tipa ob sebi, da bi se dotipal do mame	ob	sebi, pa so tam samo hrapave rjuhe.Vse dni takó	A
roke v prazno in kliče natihoma mamo. A niti	ob	Mimici je ni.Potem se spet kobaca na svoje mesto	A
Zdaj spet steguje roke v prazno, ker na tleh	ob	postelji leži bela senca.Kakor blazina, ki bi	A
»Mama, vstani!« Potem je	ob	nji, čepi ob nji, ki čepi v nezavesti, in mu	A
»Mama, vstani!« Potem je ob nji, čepi	ob	nji, ki čepi v nezavesti, in mu gre na jok in	A
nji. »Milko,« reče, a ne vé, da je on, Milko,	ob	nji. Pa ni nikogar, ki bi prišel in dal vode	A
bila mama na tleh in kdaj je spet začela biti	ob	njem na postelji.Tudi ne vé, kdaj se je začel	A
se ustrašila!« je rekla. Potem je bila spet	ob	vratih, Vedel je, da išče stikalo po rahlem	A
« Zdaj je bil strah v njenem pogledu. Kakor	ob	veliki nesreči, ki bi jo slutila nad njim; kakor	A
nezaslišanega greha. A ni umaknila pogleda, stala je	ob	vznožju in uprla dlani ob rob rjave postelje	A
pogleda, stala je ob vznožju in uprla dlani	ob	rob rjave postelje.Trudna je, vendar je pred	A
glasom rekel: »No, mi, Slovenci.« Spet je bila	ob	vznožju postelje. »Mi smo se veselili konca	A
Nihče se ne upré.« Spet je stala	ob	vznožju. »Kako: nihče se ne brani, nihče upré	A
dedov. In sram, ki ga je obšel, ni bil kakor	ob	Rezi.Bilo je podobno plimi, ki rase iz nedogledne	A
in je stena temne vode, ki ga bo pritisnila	ob	breg. Vzdignil se je.	A
Vrsno. Tam se prav takó gozd zdaj pa zdaj umakne	ob	strani, ni predaleč, predvsem pa ni nikjer skal	A
glave za vodnikovim glasom kakor cibe, ki se	ob	svarilnem kriku prebudijo iz drobnjakarske,	A
njega izločil. A kakor zmeraj tudi tokrat	ob	potrebi po hitrem in nemirnem popotovanju hkrati	A
površinske vtise, ki se razletavajo kakor pena	ob	premcu drvečega motornega čolna.Saj, in nazadnje	A
izrednega ozračja, in se zdrznejo kakor čoln	ob	nenadnem valu.Zato je na meni morebiti zares	A
vse kaže, da je tudi samovoljen; videti je, da	ob	meni, nekdanjem taboriščniku, čuti uporno zadrego	A
svetu; in to zadovoljstvo je kakor zadoščenje	ob	zavesti prednosti, posebnega privilegija, ki	A
prihodnosti. No, a na teh stopniščih, ki se	ob	vsaki terasi prelamljajo kakor kamnita kolena	A
ne ponujajo Zemljina bitja človeku, gluha so	ob	njem, ujeta v svojo bilnato rast, če pa se jim	A
so bile meter dolge klešče, ki so se sklenile	ob	žolti koži vratu.(Da, vsekakor ne bi bilo napak	A
potrebovali novo obvezo. Seveda se je Jean	ob	moji dlani nasmehnil, a vseeno jo je povil z	A
tolmačenja pri ujetih jugoslovanskih častnikih	ob	Gardskem jezeru sta se bili že izbrisali; nikoli	A
bencinom polijejo ponosno stavbo in potem rajajo	ob	siloviti grmadi - vse se je bilo vtisni lo v	A
nemega brezna. In tedaj sem se zavedel sreče	ob	nenadnem odkritju, da sem obsojeni skupnosti	A
skoraj sram zavoljo njega; kdove zakaj se mi je	ob	majhnem kavlju zmeraj prikazovala podoba hudodelca	A
svitke, ki varujejo ladijske boke pred udarci	ob	kamnite pomole.Oči, pred katerimi lakota razpreda	A
premraženi od dolgega apela prerili v barako, znašel	ob	Gabrieleju.Njegova glava je bila velika in okrogla	A
kakor poletna toplota nad asfaltom rahlo valovi	ob	koži lic, v zarezah pod nosom, ob ustnih kotičkih	A
rahlo valovi ob koži lic, v zarezah pod nosom,	ob	ustnih kotičkih.Kajpada je beseda, ki vznikne	A
pogle . /\ .. stran 28 . \/ du, ki ga čutiš	ob	strani, ko poševno pada nate, a se mu narahlo	A
tovarišev, da bi se z njimi povezal, medtem ko sluti	ob	meni množico slovenskih jetnikov in se zaveda	A
streljal celo na slovenskega pridigarja v templju	ob	Kanalu, ko je vaški jetični učitelj s svojo	A
predrznilo spregovoriti v rodnem jeziku. Ali ni bil	ob	vsej tej preteklosti zakasnel vznik prijateljske	A
njegove besede rodile, pustil pa sem jih nekako	ob	strani, kakor da jih prepuščam življenju, ki	A
pogubljenega stopnišča. In ko sva spet sedela eden	ob	drugem, se nisva menila o Trstu, ampak sva sredi	A
Gabrieleja pa zelo razločno še vidim, kakó stoji	ob	baraki nad krematorijem, v kateri je menda bival	A
prežali za trenutkom, ko bo nekje za nas neviden	ob	nenadnem ropotu težkih škornjev planil pokonci	A
nemoč; nenadoma prebujena moškost, ki se je	ob	razodetju konca ženskega telesa neposredno dotaknila	A
varovanje bitja pred neskončno praznino jalovo	ob	vidni resnici človekovega nesmisla, je ta navezanost	A
sapi, medtem ko so zveneči udarci lesenih cokel	ob	kamne kakor poki prenapetega hladu.Tukaj, pred	A
pa, ki stojijo in imajo glavo sklonjeno, roke	ob	telesu, so koščeni zgled, preklasta prapodoba	A
visoko lasišče, ali pa stojijo in čepi brivec	ob	njihovih kolenih in spretno krmari s svojo britvijo	A
razkraja, da tečejo po cementu rumeni potočki kakor	ob	velikih nalivih deževnica, pobarvana z ilovico	A
leži, pa teče žolt potok. Telesa, ki stojijo	ob	zidu, si medtem otirajo mokroto s kože, in zdi	A
napadalni kriki tempo tempo spet režejo noč. Takó	ob	vratih roka pograbi hlače in jopič in cokle	A
na pravkar umiti koži in samó onemogli so še	ob	vratih in drgetajo, ko si skušajo nadeti hlače	A
Krik blokaša se zdaj oglaša nizko spodaj, tukaj	ob	tej baraki, ker razkropljeni trop je že na prvem	A
steklenega okenca na desni. Mladi ljudje se gnetejo	ob	okencu, meni pa se zdi, da z naše kože še teče	A
za javno obešanje določeno vešálo, ki se bomo	ob	njem ustavili, ko se bomo vrnili na gornji del	A
pomembno, ko človeka noč in dan preganja strah	ob	misli na skrivnostni konec v tej baraki.Takó	A
blok, in se ustavim v prvem prostoru, a že so	ob	meni gruče, ki napol prepadeno, napol otročje	A
glas pa mi zvesto sledi, čeprav je on še zmeraj	ob	peči.Tukaj je, pravi iz zvočnika, soba, ki je	A
odprtine, ki pelje v naslednji prostor, je že spet	ob	meni s svojo razlago.Tukaj, kakor vidite, je	A
priznam, da se rajši spet ustavim pred pečjo kakor	ob	mizi iz porumenelih ploščic, na kateri, se mi	A
nagnjenju k uboju, pri takó nespoštljivi nasladi	ob	tujem trpljenju in tuji krvi potrebuje človeštvo	A
kar naprej zdelo nerazumljivo, kakó more nekdo	ob	tako mogočni peči spraševati, kaj je; obenem	A
\/ To se pravi, da sem bil nekako zadoščen	ob	ugotovitvi, da je naš taboriški svet neprenosljiv	A
neprenosljiv, čeprav ne morem reči, da sem bil	ob	tem spoznanju potešen.On je rekel: Peč.	A
kolesom. Res, krivičen sem, ker njeno vprašanje	ob	razklenjenih ustih železne sfinge je bilo samó	A
kraja, da se bodo premaknile v meni kakor alge	ob	vzgibu vodnih plasti; tukaj so zdaj predmeti	A
sem pomislil, da se bodo dolge klešče sklenile	ob	njegovem vratu, ko ga bo grobar potegnil s kupa	A
njega in sem pazil, da ne bi drugi drog udarjal	ob	kamne stopnic.A tudi ko bi udaril, Tola tisti	A
prvinske ranljivosti, ki jo človek globinsko doživi	ob	pogledu na hladno telo tistega, ki je bil početnik	A
se nam je zdelo, odpeljali bolnike, da ne bi	ob	pogledu na našo grobnico izgubili poslednje	A
mislil, in takó je mislil bolničar, ki je stal	ob	Leifu, ta pa je bil tih in kakor zmeraj vzravnan	A
skromno se je smehljal, ko se je Leif ustavljal	ob	njegovem ležišču.Takó nerazločno se je smehljal	A
čeprav Norvežan in zdravnik, po navadi pokazal	ob	italijanskem človeku negodovanje, ki je večkrat	A
kartotečni podatki tako in tako prišli v poštev samó	ob	prihodu sèm, na ta pašten s pečjo.Takrat je	A
petdeset, a se muza in steguje roke vzporedno	ob	telesu kakor sinček, ki si mu obljubil, da bo	A
da bo vstal, če bo priden. Vse dni tako leži	ob	oknu, medtem ko so nad njim žaganice zgornjega	A
govori o tržaškem Kanalu, o Borznem trgu, o trgu	ob	Rusem mostu, z enim očesom celo poškili kot	A
dvome in podobe, ki so mrgolele kakor spake	ob	njem in v njem.A kakó potem, da se mu ni niti	A
domu. In bil sem hud in razorožen kakor poprej	ob	šepetanju, da bodo napadli taborišče vogeški	A
partizani in nas osvobodili, kakor sem bil zadržan	ob	napovedovanju, da nas bodo rešili padalci.	A
pravkar zarigal za hišo, ne junice, ki drgne vrat	ob	jasli.Njemu pa je v kleti glasno klokotalo črno	A
mimo ležišč, smrt je ljubosumna megera, Tomaž.	Ob	mojem molku se je ta neverjetni človek res za	A
Carlo in oba zvonika grške cerkve, je še brundal	ob	mojem ušesu, da mi bo pripeljal vina.Takó sem	A
Težko je povedati o občutkih, ki jih človek	ob	svojem pravem očetu ni doživel; težko je razložiti	A
niso odnesli na levo, ta so prišla v barako; a	ob	robu je bila dolga vrsta praznih ležišč, s katerih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani