ob (801-900)

čelo pekó, zvezde, zvezde, žareče v srce, on,	ob	belem drevesu spočet, ‒‒ odhaja. Še malo sonca	A
čudim, da še živim. . / . / stran 126 . / Obraz	ob	oknu Ljubim te, sivi obraz, v sivem oknu kavarne	A
korak ve: za sivino luč gori. III Črni topoli	ob	cestah so kakor vdove, v črno zavite ‒ njihove	A
Sonce ‒ človek. . / . / stran 139 . / Svetilka	ob	cesti Kaj bi bil človek, če ti je težko biti	A
Zakaj umiraš na belem stopnišču? Človek kleči	ob	črnem stebru. To je ponižani brat.	A
Listje ni zganilo se, kakor da še sanja, samotno	ob	bregovih se zeleno sklanja. Vse noči presanja	A
zastavijo srce, zastavijo razum in se obesijo	ob	oknu. Samomorilci, obešenci, nihajo ob oknih	A
obesijo ob oknu. Samomorilci, obešenci, nihajo	ob	oknih življenja. Veseli 'http://www.s3	A
vanj in poslušam. Skica . / . / stran 162 . /	Ob	moji postelji je puška. Ko sem bolan in planem	A
nad morjem pa se blešči tisočerih luči in tam	ob	morjih človek, ki je svoje srce prodal, prazen	A
bobnenjem; tiha poljana samotna stoji; težko mu, ki	ob	tej uri potuje ... Sprevodnik na šipo naslonjen	A
srce bi se ustavilo, vlak hiti; težko mu, ki	ob	tej uri samuje ... Srce bi se ustavilo in potopilo	A
stopil z razpela, zopet je truma ljudi završela,	ob	strani stoji Leonardo da Vinci. Stoji in gleda	A
Stoji in gleda kakor tedaj ... meri njih borbo	ob	svojo tišino (o, on strmi v Njegovo globino	A
Ko da je vse izumrlo, je tiha kraška vas,	ob	ognju rdečem sedijo; tako bi sedel i jaz. Tako	A
človek. Samo en obraz sije vanj, obraz matere	ob	oknu, a za kolesjem črni volk, med žarečim kolesjem	A
Slutnja Polja. Podrtija	ob	cesti. Tema.	A
kosci gredo čez ilovnato pot; živina težkà se	ob	kalu napaja, ozre se, ko začuje zamolkli topot	A
kot borova morja, jutranje zvezde, ki ugašajo	ob	zarji iznad pogorja ... Pa je pólnoč še, pa je	A
........... 93 . / . / stran 5 . / Hiš′ca	ob	cest′ stoji ...............................	A
....................................... 226	Ob	bistrem potoku je mlin ....................	A
tebi hrastov brod vozil je slovanski rod. Ko	ob	tebi mesta bela naših dedov so cvetela, in ko	A
si djalo, al si ladje pokopalo, jih razbilo	ob	pečí, da jih videti več ni? Ni jih mórje potopilo	A
videti več ni? Ni jih mórje potopilo, ni jih	ob	peči razbilo; da jih videti ni več, téga kriv	A
belih kosti.« . / . / stran 94 . / Hiš′ca	ob	cest′ stoji Hiš′ca ob cest′ stoji, notri pa	A
stran 94 . / Hiš′ca ob cest′ stoji Hiš′ca	ob	cest′ stoji, notri pa dekle spi, fantič pa mimo	A
srcu polje jad, zvonjenje tvoje slušam rad.	Ob	glasih teh se mi zazdi, da v daljni svoji sem	A
kdaj sedem let bo preč. . / . / stran 227 . /	Ob	bistrem potoku je mlin Ob bistrem potoku je	A
stran 227 . / Ob bistrem potoku je mlin	Ob	bistrem potoku je mlin, a jaz sem pa mlinarjev	A
Zato pa ...	Ob	morju sem špancirala, sem videla, kako mi rib	A
Slovenski smo fantje Slovenski smo fantje,	ob	Drav′ci doma, slovenskega duha, slovensk′ga	A
gredi Tam na vrtni gredi raste rožmarin, pridi	ob	slovesu, dam ti ga v spomin. Na srce ga deni	A
Na srce ga deni, čuvaj ga skrbno, morda kdaj	ob	njem ti rosno bo oko. Rožmarin ovene, z njim	A
jelen bo pa natakal hladno vodico. [ Šentjurij	ob	Ščavnici ] Bom šel na planince Bom šel na planince	A
tica milo poje, tebe k njemu zove!« [ Poljane	ob	Kolpi ] Je pa davi slanca pala Je pa davi slanca	A
ležim v kamrci notr′ pr′ moji ljubici. [ Kamno	ob	Soči ] Prešmentrane babe Prešmentrane babe,	A
pšenički rumenoj, dekleta pa gor budi v jutro	ob	enoj. V jutro pa, ko je pet, prišlo jih je deset	A
mračje . / . / stran 57 . / Daj da zadenem	ob	tvojo kožo ali da me zgneteš da bom voljna in	A
Nalomljena sem Kot stotine škotskih kock	ob	obali Sem le apnenčasta Nič pečinasta ali visoka	A
prsti in si s črnimi nohti obrisati slanost	ob	nosu. V SENO bom zlezla in spila njegov sivi	A
Le tebe ni v njej. . / . / stran 46 . /	OB	TEBI me zebe. Ker mi je lepo od zime.	A
BESEDE . / . / stran 67 . / Miniature, a močne	Ob	skupni knjigi pesnice Sonje Votolen in slikarke	A
magično ‒ to so prvi čutni vtisi, ki me zajemajo	ob	srečanju z novo, skupno knjigo učiteljice angleščine	A
. / . / stran 71 . / Sončno prgišče verzov	Ob	zbirki Songarei Sonje Votolen Pesnica, slavistka	A
zlogov. Ta odprtost besed, ki jih polaga drugo	ob	drugo, drugo pod drugo z nekim svojskim, notranjim	A
globalna«. Punčka, ki pojoč smuka glave sončnic	ob	travniku in se nagajivo smeje resnobnim pesnikunom	A
Pred očmi obema zginjajo šumno kaplje enake	ob	njih vsak drugače čutiva. Stopiva na dež ...	A
POZDRAV, BILO JE SLOVO Zdaj šele vem, zakaj si	ob	meni postal, zakaj si odlagal ta zadnji poljub	A
mineva, prisluhni le temu, kar ti govorim, rada	ob	sebi imela bi tebe, ker res le takrat se mi	A
metuljčica bi rada iz ovoja ven pomagala. Če bi	ob	meni v širni dalj vzletel, bi vedno srečen,	A
steguje se, vse kar ostane ji, si jemlje.	Ob	mojem, zanjo gluhem spanju, kje najde zlato	A
tebi še z drugimi prepleta, vedno je tam, vedno	ob	gnezdu, kadar mali kliče, prvič vzleta. In spet	A
Avtorjeva predstavitev Doma sem v Zagorju	ob	Savi.Rojena sem bila leta 1967 v Trbovljah.	A
edino noč pred dolgim dnevom, ne puščaj me	ob	sebi trepetati. Ne pusti, da bi jokala v sebi	A
goreče, ljubezen med nama, kot lava žari, in koža	ob	koži mameče diši, beseda besedo boža ljubeče	A
vzamem vžigalico, prasnem, vzplamti! Spet tu si,	ob	meni, na pol osvetljen, da nisem prepričana	A
Gledam, kako umira še en dan. Jaz pa sem	ob	tem premajhna, razum moj nemočan, ko rada bi	A
odnašal mladosti je čas, nisi, a če bi želel,	ob	tvojem bi lesketal tudi moj se obraz! VIRNINA	A
žameta, kot vlažen vonj malin dehtijo, ko dlan	ob	lice jih privije, si hlad dotika izborijo.	A
45 . / AVTORICA O SEBI Doma sem v Zagorju	ob	Savi.Rojena sem bila leta 1967 v Trbovljah.	A
roženkranc je v srh skodel. Najdevamo se, čakamo	ob	rani. Duhovi so vstopili, z njimi Lelj.	A
/ Je vstal iz jasli v valpetski ponjavi,	ob	peclju dogodkovnih pridobnin kakor za dolgo	A
premagano bo tostran zlo in hudo, ki onstran bo	ob	steblo in stržen. Pod streho panteonsko zlat	A
sinu. Je favnov tulec poln med motivi, ki	ob	dogodku so takoj po vzniku vihravi in s telesnimi	A
skoz mravljišče. Vesele so studencev vleke,	ob	žejnem psu človeka bog poišče. Se podvojil bo	A
mahagoniju in tiku, kakor zarotnik bo sred siljenih	ob	drevolazovem cingljal dotiku. Razkoljem svoje	A
Pesmi, prija med glasnimi mrliči in izrodki?	Ob	drevolazovem cingljal dotiku bo prazen žep in	A
zopet na nogah. Skoz oljčne veje splav polzi	ob	čolnih jajčastih k beljaku, ki je krstilnica	A
obetu kot puntarsrajca bog visel bo z droga.	Ob	srečanju s človekom in vrstnikom rožlja z verigo	A
Podobe so iz celega natkane in zanje se vadlja	ob	kruhu, vinu. So misli zameglene, trepetave,	A
/ stran 119 . / Mi razkazuje Noe razvalino	ob	žalosti neizrečeni.Molim za dušo in za vino	A
nogami kopitaste objemajo; razjoče se angel moj	ob	moji zadnji jami. Zaman bo angel cepetal s petami	A
X Rastišča so preplavila prepad, so butnila	ob	kmetov sinji zvratnik. Iz špampeta vsi zro in	A
Nekomu padel v zimski bom mošnjiček, pastirji so	ob	gofrovih zvereh. Veriga veže me dobrot sirot	A
skoz grob in hlev skrivnostnega. Pastirji so	ob	gofrovih zvereh, me čohajo po hrbtu in obrazu	A
Iz pajčolana rim sem slišal vrača, ki mi	ob	rojstvu sedlo je pripel. Odpne se srajca mi	A
molku kakor sporočilu. Vreteno Park udarja	ob	moj želod. Zavetje v umrjočem toplem krilu posipa	A
narazen; iz poleta od rastoče bližine padem	ob	vzgibu enega v bolečine prepad duha in še telo	A
praosnove hotenja. Vse se dogaja tako počasi;	ob	novem rojstvu ne bo potresov. Tako preprosto	A
srečala včeraj in boš do jutri? Sem te srečala	ob	rojstvu in boš do smrti? Ker tega ne vem, ne	A
veter hrepenenja, neprestano kroženje, krhki uri	ob	slovesu. Vem, kako poberem samo sebe, če se	A
tišine, obrabljena šumenja, kriki papagajev	ob	tabornih ognjih. Ne vem, kaj bom zaplesala v	A
sebi najbolj vroča semena, ki hočejo živeti.	Ob	večnostnih jutrih te vidim, ko iz drobne detelje	A
zajameš v svoje dlani in položiš v svojo dušo, se	ob	tem spajaš sam s sabo in če me poljubljaš, poljubljaš	A
prišel je na prvi pogled naštevanje dejstev	ob	srečanju ‒ in vendar je tako nova, enkratna	A
Oza Čarovnik iz Oza vegetiram sredi pravljice	ob	času požiram čas in čakam ali na skupno žretje	A
Dotakni se me na ustih razdalje, popljuvane	ob	krčenju, v tesnobi razpotegnjene. Utrujena sem	A
so nekaj povsem novega, svojskega. Nekatere	ob	prvem vtisu delujejo razumsko, meni tuje ‒ a	A
usmerjenosti kot severni pol magnetno iglo.	Ob	vsakem ponovnem prebiranju (samo primere že	A
na pot prvi knjižni objavi in za primerjavo	ob	naslednjih zbirkah. Neža Maurer	A
gibanja plešejo sama proti sebi in se ujamejo	ob	vsakem jutru prebujanja. In potem je vedno znova	A
se ni utegnila zanimati; ona žena pa, ki je	ob	kriku najmlajšega bratca, ko je padel z edine	A
Oprijemajoč se v Zvezdi kostanjev in naslanjajoč se	ob	zid sem prišel v eni uri z Brega, kjer sem stanoval	A
največjem nepoznancu, o sebi, prvič v življenju.	Ob	tolikih zgledih mi je postala očitna zgrešenost	A
hotela nesti, kar je potreboval za pohajkovanje	ob	delavnikih.Odločil se je za boljšo pridobitno	A
zemljišča okoli nje kot lastnica. Žok pa je bil	ob	vse. Šel je v bližnjo tovarno predilnico in	A
Vsakemu izmed visokošolcev je bil pravočasni vpis	ob	začetku vsakega polletja komaj omembe vredna	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani