V velikem štirikotnem kotlu, ki čepi na peči, pravi, se je grela voda za kopalnico, ki jo vidite onkraj steklenega okenca na desni. Mladi ljudje se gnetejo ob okencu, meni pa se zdi, da z naše kože še teče milnica, rumena od peščeno hrapavega mila, in da tudi telesa onemoglih še ležijo na cementu in hlipajo v vroče curke. Hkrati si spet mislim, da se takrat nisem zavedal, s čim je kurjač segreval vodo, in prav tako znova čutim, da to vedenje takrat ne bi nič spremenilo mojega razpoloženja.