In z vsemi močmi se upiram sekvenci podob s postaranimi švicarskimi in avstrijskimi turisti in sivolasimi turistkami. Zvesto držijo v roki pas staromodne torbice in obračajo glave za vodnikovim glasom kakor cibe, ki se ob svarilnem kriku prebudijo iz drobnjakarske, pritlikave zaposlenosti in hitro vzdignejo svoj rdeči periskop. Najbolj iskreno in najbolj pošteno bi bilo, ko bi se odpeljal in se vrnil jutri zjutraj, ko bo ozračje delovnega dne bolj milostno varovalo odmaknjenost stopničastih paštnov.