Zakaj fant je zares živel. Seveda je buljil oči in hlipal, a skromno se je smehljal, ko se je Leif ustavljal ob njegovem ležišču. Takó nerazločno se je smehljal, kakor da se ne more spomniti, ne kdaj ne zakaj ga je Leif spet priklical v svetlobo, a smehljal se je vendarle.