Tlesk! Grmovje je izbruhnilo divje sence; zamahi, padci, nekaj krikov ‒ jaz na vozu, voznik preboden pod kolesi in šlo je kakor blisk brez besede in brez klicanja v noč.« Radovan je dvignil roké, kakor bi vodil bežeče konje in ječal: »O-o-o, si jo otel, o Numida, o-o-o, Perun je velik.«