nova beseda iz Slovenije
bolan, sedaj mu pokličejo zdravnika. In prav | nikogar | drugega nego mladega Čubra, ki je za otroke | A |
zrla nedolžno okrog, prav kakor da ni hotela | nikogar | žaliti, dasi je v resnici hotela do živega zadeti | A |
se je umel tak obred sam ob sebi, ker ni bilo | nikogar, | ki bi bil vreden časti, jesti pri isti mizi | A |
Pazno se je ozrl na vse strani. | Nikogar | ni bilo čuti.Nekje iz obleke je vzel v bel papir | A |
Ali na hodniku se ni začulo ničesar. »Vraga, | nikogar | ne bo!« zatogoti se Krušič.»Kje li tiči vse | A |
izgovarjal, da ni gospoda doma, da ne sme sprejeti | nikogar | in da naj gredo na Nižavo, kjer imajo več prostora | A |
ker tako vse leto ne vidi človeškega obraza!« | Nikogar | ni bilo opaziti v zapuščenem poslopju.Na širokem | A |
široka usta in - zopet izginil. »Vidiš, da ni | nikogar | doma!« izpregovorila je grofica Serafina veselo | A |
sva se v gozdu in dospeli tu sèm. Hoteli nisva | nikogar | žaliti, ko sva stopili tu noter.Dvorišče je | A |
tem bivališču. Prvi hip sva mislila, da ni | nikogar | doma.Nato sva pa le opazila, da je sedela za | A |
stran 45 . / starka pričela praviti, da ni | nikogar | doma in da so vsi na polju. »Z Visokega sva | A |
Moja si,« je kričal kakor obseden, »moja in | nikogar | drugega!« Okrog sebe je gledal kakor bik na | A |
spravila konjiča pod streho, pa ni bilo skoraj | nikogar | doma, ker je že bilo vse na sodišču.Tudi Loka | A |
pravico v loškem kastelu, da on ne bo pustil | nikogar | več preganjati zavoljo čarodejstva. Končal je | A |
Ignacij, da gre z nami do tistega mesta!l | Nikogar | ni bilo treba klicati.Vsi so bili hipoma zbrani | A |
mKako je to mogoče?l vpraša Luka, mko ne bo | nikogar, | ki bi jih izdal, in ko bo vendar papist, ki | A |
tožil, spravljen v kraj, da ne bo mogel izdati | nikogar? | Sekiro v roke, ta je najpametnejša, in to je | A |
Mi pa, ki smo pošteni lovci, ki ne obrekujemo | nikogar | in vsakomur želirno vse dobro, spominjajmo se | A |
pravzaprav kosila, ker doma v svoji koči ni imel | nikogar, | da bi mu bil kaj skuhal.Pa dostikrat ni bilo | A |
Pa je bila nepotrebna ta plahost. | Nikogar | ni bilo iz hiše.Izza orehovega debla se nekoliko | A |
Stopim iz veže na dvorišče. Nikjer | nikogar. | Že hočem zaviti okrog ogla, da bi stopil pod | A |
vratom lekarne, in ko se je prepričala, da res ni | nikogar, | si je odpela še zadrgo in krilo je padlo na | A |
družinčad in sosedje mu pomagajo.« »Tako ni nikjer | nikogar, | ki bi mi konja odrgnil in mu muhe otepal, dokler | A |
pa se je potajil in zagodrnjal: »Gabrovci se | nikogar | ne bojimo!Kdor bo prevelik grabež, jih bo dobil | A |
Tako snažne in pridne. In složne, hrabre, | nikogar | se ne bojijo; življenje rade dajo, če jim kdo | A |
prišel naproti, ker se je že vrnil z gradu in ni | nikogar | dobil doma.Vsi so se ga močno razveselili. | A |
»Višenjskih ne poznate. | Nikogar | se ne bojijo in kar primejo, nikoli več ne spustijo | A |
se je kratko odrezala. »Brez njega ne poznam | nikogar. | Popotni naj si drugod poiščejo mizo in posteljo | A |
bojim!« se je odrezala. »V župnišče ne pustim | nikogar, | pomagam pa vam rada, da drugod pridete pod dobro | A |
kolikor more!« »Mislim, da samostan tudi ne bo | nikogar | drl.« »Dati jim boš moral, ko bodo zahtevali | A |
bi brat ozdravel.« »Mati božja ni zavrgla še | nikogar, | ki jo je prosil pomoči,« ji je pater Konrad | A |
neki ves bukov in boječ, še pogledati si ne upa | nikogar. | « »Nemara, da bi drugo utegnila povedati tistale | A |
delavci obupavali in pravili, da ob počitku, ko | nikogar | ni blizu, neka ptička posedeva na zidovju in | A |
tepe takle tuji prihajač!« se je še upiral. » | Nikogar | se ne bo več dotaknil!« je opat pokimal. »Naprosil | A |
»E, to pravite zdaj.« »Vozataji smo, | nikogar | se ne bojimo, tudi menihov ne, kakor se jih | A |
je menih delal obupanega. »Še nikoli nisem | nikogar | silil v sveti zakon; danes je bilo prvič, pa | A |
človek še geniti ne more.« »Vsi smo slabi, | nikogar | ne štej za slabšega, kakor si ti sam.« | A |
Neumna ne bodi, manjkalo se ti še bo ženinov!« » | Nikogar | ne maram, samo Franceta bi rada, pa me je zavrgel | A |
spomnil, da je opat prav tako jadikoval, ker ga ni | nikogar | nikjer, da bi likal ljudski jezik in knjige | A |
onemele množice, pred cerkvijo kmalu ni bilo | nikogar | več. »Ali niste bili nekoliko pretrdi | A |
glavarja in prošta.« »O, pater prefekt se | nikogar | ne ustraši, kadar je braniti katerega si bodi | A |
da bi vsaj vedeli, kaj se je nakretilo?« » | Nikogar | nimam, da bi mu zaupala.Če bi graščak zvede | A |
izvedel, ne bi tu stal zdajle jaz; hudič je, | nikogar | se ne boji, zaprl bi me bil!« »Zapreti | A |
nas razdražil.« »In za opomin mu bo, da se | nikogar | več ne pritekne, tudi Slabeta ne, ko se vrne | A |
verjel?« se je graščaku nekoliko zjasnilo lice. » | Nikogar | ni, ki Trlepom ne bi verjel na besedo!« ga je | A |
ne boji. Vojska ni nikomur skrivila lasu, ni | nikogar | nadlegovala, ni nikjer nič škodovala.Oblasti | A |
cesar sam jim je obljubil. Le za Stično ni | nikogar, | da bi jo branil.Sirota je na poti temu, onemu | A |
predsinočnjim?« se vznemiri Ivan Zakotnik in se ne upa | nikogar | vprašati. »Zato so me tako gledali ‒,« pomisli | A |
»Ničesar ne vidijo kakor samo gospodarstvo, | nikogar | ne ljubijo bolj od zemlje in živine,« je vzdihovala | A |
taka reva je Matildka,« je zbadal izkušnjavec. » | Nikogar | nima, ki bi ji storil dobro!« Brnad se je držal | A |
spet ujela z gospodarjevimi očmi. »Saj ni | nikogar | ‒!« je dejal hropeče in jo prijel za roko. | A |
res ne vem, kaj bi ti rekel!« »Tam ne poznam | nikogar; | še umrla bi od domotožja!« »Saj si vendar sama | A |
lepše?« . / . / stran 130 . / »Ponoči ne poznam | nikogar! | « se je zresnila,. »Saj vem!« je prikimal. | A |
se mu je koprneče privila. Kakor ne bi bilo | nikogar | več na svetu in bi bila sama ves svet, sta se | A |
strahovitega dedca. On sam se na vsem svetu ni bal | nikogar; | le če ga je Trlep pogledal s tistimi hudimi | A |
rano odšel v Stično. Tako še za pogovor ni imel | nikogar. | Čas mu je tekel prepočasi, prigoda, ki jo bo | A |
pustimo znemar. Kako divje raste mladi svet in | nikogar | ni, da bi uravnaval nerodno, slepo rašč!Zamuda | A |
gospodar velel silnemu Kopiču, »ubiti ne smeš | nikogar, | če bi s Šumbrega res prišel kdo, samo zapodi | A |
Kopiča imel pri hiši, se ti res in treba bati | nikogar. | Kopič ti je strahoten galijot!« | A |
»Kam rineš?« mu je zastopila pot. » | Nikogar | noče videti, hude volje je, ti si je kriv!« | A |
strahóma iskale v goščavo ob cesti. »O, jaz se | nikogar | ne bojim!« je petnajstletni deček junačil in | A |
proti Malemu Gabru. »Kaj, če tudi tu ni več | nikogar? | « so se ozirali po tihem, umrlem domačem svetu | A |
Trlep je iskal svoje in Rádohove, pa ni našel | nikogar. | Po tesnem prostoru med obzidjem in cerkvijo | A |
žalostna? Naj stopim jaz, naj, saj se ne bojim | nikogar! | « »O, vem, da si upaš dosti,« se je posmehnil | A |
stran 8 . / »Trlepi nikoli niso poklekali pred | nikogar! | « »A jaz bi ga raztrgal, če on Ančkin oče ne | A |
izročaj svoje težave. Marija še ni zapustila | nikogar. | Kadar ti je hudo, do nje se obrni, odleglo ti | A |
Žužemperčan ne dobó več.« »Taki bi pomagal tudi jaz, | nikogar | se ne bi bal!« »Saj se oče tudi niso, pa se | A |
hotela skočiti za dedcem. »Kaj ga med vami res ni | nikogar, | ki bi malopridneža znal póčiti po betici?« | A |
češ, vpraša le kar tako, naravnost ne mrzi | nikogar. | »Kaj pa Štepič? | A |
A prav tačas zaradi lovske krivde vendar | nikogar | ni bilo v samostanski vozi. »Koga meniš?« je | A |
tihega somraka in prijetnega hlada, ni bilo | nikogar; | le pred oltarjem Žalostne Matere božje je klečala | A |
na Primskovo so šli,« je povedala. »Kaj ni | nikogar | drugega pri hiši?« je vprašal ob nenadnem domisleku | A |
nadaljnji življenjski boj ... Mati božja ne zapusti | nikogar, | ki ji v varstvo izroča svojo dušo ... Po njej | A |
jih nisem zapahnil.« Nocoj se Ostanek ni bal | nikogar, | takega varuha je imel pri sebi; vendar je ukresal | A |
»Hojo slišim, nekdo lazi za nami.« »Saj ni | nikogar, | « je Janez dvomil, a vendar poprijel čekan. | A |
Pa se jih nisi bal?« »Deseti brat se ne boji | nikogar. | « »In si ostal med njimi?« | A |
« »Sam, kakor veste, nisem luteran in tudi | nikogar | ne silim v novo vero.« »Potuho ji pa le dajete | A |
»Tega nočem. Trlepi ne poklekajo pred | nikogar! | « Pa bo že Štepič vedel, kaj je treba; saj Janez | A |
naproti gre z izpolnitvijo, milost božja ne ukani | nikogar. | « A Štepič ni več dosti upal; kar motoglavil | A |
mu nasadil prekaljeno in prekovano kladivo, | nikogar | se z njim ne bojim.« »Prejšnji čekan res ni | A |
ime. Starši so mu zgodaj pomrli, torej ni imel | nikogar, | da bi bil zanj skrbel.Lastnik suknarije ga je | A |
sem sirota, ne morem se ganiti iz postelje, | nikogar | ni, da bi mi kaj pomagal.O, Bogu se usmili, | A |
za to skrbeti, da ozdraviš. Glej, da res Bog | nikogar | ne pusti od hudega konec vzeti, kateri v njega | A |
gradom in čaka, da bi ga kdo ogovoril. Ker | nikogar | ni bilo, gre v graščino in najde hišnika, dobro | A |
mu reče ostro: »Gospoda ni doma, pa vem, da | nikogar | ne potrebujemo; poberi se!« Pavle pravi: | A |
Kordula doma?« Žena hitro vstane, ker prej ni | nikogar | videla, si hitro oči obriše, gre in škofu roko | A |
in za dobro ime naše hiše, vendar mi ne smemo | nikogar | obsoditi in ga za hudobnega šteti, prej da se | A |
v to miznico dal in zaklenil, potem ni bilo | nikogar | k meni; cekinov vendarle ni, v zemljo se niso | A |
zbudil, če bi se kdo bližal. Pa saj morebiti | nikogar | ne bo.Sicer bo pa moral vtakniti nos prav pod | A |
Začudena je obstala in za hip oklevala. Ko pa ni | nikogar | nikjer opazila, se je približala. »Aha!« je | A |
prav sodi po vonju. In pa ‒ bober je njegov in | nikogar | drugega. Ponovno je stopil Ostrorogi Jelen v | A |
Pa naselniki so bili tega že vajeni in ni | nikogar | več motilo.K ležišču Neokretnega je pa Ščuka | A |
Kozorogovci. Z vsem vedenjem so kazali, da se | nikogar | ne boje in da so pripravljeni vsak čas se spoprijeti | A |
pod skalami so molčali in bili mirni, kakor bi | nikogar | nikjer ne bilo. Čimdalje v tesnejšem loku in | A |
brez besed povedala, da hoče biti njegova in | nikogar | drugega. Ostrorogi je nagnil glavo po strani | A |
oči in zobje. Neodjenljivo je pribil: »Ne bom | nikogar | več vpraševal.Je ne jemljem vašemu rodu. | A |
bilo Sinjeoki kar precej nerodno. Poznala ni | nikogar. | Še svojega moža, Udarnega Jalana, kaj malo | A |
mrgoli. Že sedaj se Ostrorogemu ni treba bati | nikogar | in bi užugal vsako kolišče, s katerim bi prišel | A |
Je kar nespametno mu nasprotovati. Saj | nikogar | noče uničiti. V svoji rasti se pa tudi od nikogar | A |
nikogar noče uničiti. V svoji rasti se pa tudi od | nikogar | ne pusti ovirati. Ostrorogega drevak je utonil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |