nikogar (1.401-1.500)

zavijemo na dvorišče. Vidim kmete in kmetice, a	nikogar	ne poznam Ženske drže roke pod predpasniki,	A
‒Le naprej, le naprej! vabi Kamila.	Nikogar	ni, prav sama sem. ‒Saj se mi je pa zdelo tako	A
poduradnik, ali ozrl se ni nikamor in videl	nikogar.	Sključen in s povešeno glavo je odšel iz pisarne	A
železniških čuvajev hodi okrog voglov, sicer ni nikjer	nikogar.	Na steni brni enakomerno električni zvonec, ki	A
Koga imaš na svetu?	Nikogar!	Ali veš, kaj je to: dom?	A
bilo vse skupaj laž! Ali bal se nisem takrat	nikogar,	ne ognja ne vraga.Z medvedom bi se bil metal	A
in žena po ulici, je bilo že pozno in nikjer	nikogar.	Marica se ga je držala pod roko in mu zaupavala	A
Obhodila sta in obvozila ves breg in nikjer ni bilo	nikogar	mrtvega, ne živega. »Včeraj,« je pravil tajnik	A
šumljalo listje kostanjev od prijaznih sapic in	nikogar	ni bilo ne blizu ne daleč. V tisti bolni točki	A
poveša rep, pomežikuje in se trese. Prvi hip ni	nikogar	mimo, potem prišumi debela ženska in gleda jezno	A
več. Na postaji ne čaka nihče več ranjencev,	nikogar	ne zanimajo več skupni grobovi na pokopališču	A
pod svetilko, in razen slikarja in delavca ni	nikogar	na trgu.Sapa je močnejša, nebo jasnejše.	A
mnogih ozirih zaradi tete. Reva je že stara,	nikogar	domačega nima pri sebi, bolj ga je vesela kakor	A
sredi vročega popoldneva se napoti k njej.	Nikogar	ni, sama sedi v sobi in plete nogavico.Vidno	A
in preklinjanje nekje blizu, pa nisem mogel	nikogar	videli, ker je bila noč temna kakor jazbečev	A
pred nosom. Pa njim bi še ne zameril, ko nimajo	nikogar,	da bi jim povedal vse po pravici od kraja do	A
ko sem jo imel tako neznansko rad, kakor še	nikogar	na svetu. Semintja sem premišljal.	A
Pojdiva!« - pravi berač, ko vidi, da ni nikjer	nikogar.	»Ti si pa iz tisočerih izbran!« - se nasmehne	A
njega na tleh in tolče z njo po mizi. Dolgo ni	nikogar.	Harmonika se zopet oglasi v hiši, vrvenje in	A
čokolade, pivo, pivo, pivo. Čez nekaj minut ni	nikogar	več. Prodajalec leži med razbitinami in glasno	A
vrtijo. Usedem se v 13. vrsto v sredini, čakam	nikogar,	ki ne pride, in se prepustim muziki, ki privalovi	A
zmagovalca. Skorajda je tako premišljevanje, ki za	nikogar	drugega, razen zame, nima nobene vrednosti,	A
Kdo mi lahko potrdi, da je v ozunju res tema?	Nikogar	ne poznam, ki bi bil kdaj zunaj. Srhljivo pusto	A
Vse to ni mogoče.	Nikogar	ne more biti.Nikogar v tem časovnem in prostorskem	A
Nikogar ne more biti.	Nikogar	v tem časovnem in prostorskem obsegu.To je dokazano	A
je temeljna resnica, neštetokrat preverjena.	Nikogar	ni.Ljudje ne morejo srečati zavestnega življenja	A
začno razhajati, nekateri ga celo prestopajo;	nikogar	ni, ki bi se zmenil za bičarja, ki je svojo	A
Iksionu, ta luč ni posvetila, ves čas ni bilo	nikogar,	ki bi ga poklical v njegov bivalnik.Oglašal	A
službi, če bi se ji začelo sanjati. Tu pa ni	nikogar,	da bi se mu prijavljala. Morda Rafu.	A
Logosintski sklop, ki načrtuje premike?	Nikogar	še ni videl na teh hodnikih.Kot izumrli so.	A
Kaže, da je malo manjkalo, pa bi se pobili ...« »	Nikogar	nisem mislil ukiniti.« »Ti si dober človek,	A
Čuden človek, ta Agar. Sicer pa ni videl	nikogar	drugega v poveljstvu vesoljskih premikov.Kakor	A
hitro stopi v notranjost. V Brindinem predelu ni	nikogar.	Vse pogosteje je zunaj.	A
Počasi, s škripanjem v tečajih. A ni nikjer	nikogar.	Začuda se tega ne prestraši, prestopi prag in	A
kdo opazuje ali pa na drugi strani sploh ni	nikogar.	Glasba počasi izzveni in zavlada naravnost mučna	A
črno luknjo.« »Ulme, Harona, dedka Zerota,	nikogar	ni več...Jokala bi najraje ...	A
Straža!« zarjuje, da odmeva med zidovjem. Nikjer	nikogar.	»To mi boste plačali, nekdo bo nataknjen na	A
odloči: »Počasi, kar počasi, Onez. Te knjige za	nikogar	ni, razglašam jo za vojaško tajno in če kdo	A
»Naj pokličem pomoč?« »Ne,	nikogar	drugega nočem...Samo tebi zaupam.«	A
gore sam gledala kako umira moj rodni planet.	Nikogar	in nič živega ni bilo več na njem.Ne moreš si	A
»Ničesar ne osvajam.	Nikogar	nočem pokoriti.Ne razumeš tega?«	A
ga z jeznim hripavim glasom prekine Histos. »	Nikogar	ne želim videti, ne romajte k meni!Nisem več	A
na prstih. A sovražil, zares sovražil nisem	nikogar.	Ljubil sem celo Kramarjevo Ivono in Kranjčevo	A
Tina in Zorka.« . /\ .. stran 36 . \/ »Prav	nikogar	od tistih, ki imajo vsaj malo besede?« je nadaljevala	A
zanimam samo jaz.« »Žal, res, Milena, prav	nikogar,	« je ponovila mati. »Najbrž sem se preveč obrnila	A
je bila spet ena od materinih hinavščin. Če	nikogar	drugega, bi lahko Mileni v tej stiski omenila	A
trikrat, ko zaradi sramu nisem želel videti	nikogar,	je Janez smuknil iz stanovanja v nadstropju	A
drli,« je pripomnil nekdo drug. »Saj nimajo	nikogar	več, ki bi jih nahranil.« Pomislil sem tudi	A
hišna vrata, pozaprla vsa okna... In od tedaj	nikogar	več od njih ni bilo na spregled, ne male Tatjane	A
sama sva, kakor da na vsem svetu ne bi bilo	nikogar,	samo ti in jaz.« Strmi v moje ustnice in poskuša	A
prsih ujčkala toliko ljudi v naši hiši, da se	nikogar	več ne boji. Ne vem, ali je Jože Macerol eden	A
potem sem pohitel ven. . / . / stran 84 . /	Nikogar	ni bilo v noči.Šel sem do avtomobila, ki je	A
mami, stari, drži se je in bodi prijazen z njo;	nikogar	drugega nimaš na tem svetu, nihče ni dolžan	A
poslušal zven izgovorjenega. Nikjer ni bilo	nikogar,	le tu in tam je švignil mimo avtomobil. »Mana	A
Svetega Janeza, ki mračna čemi za mostom, pa ni	nikogar.	Le nočna ptica prhne med grmovjem in zacrlika	A
Molčal sem in se nisem premaknil: naj misli, da	nikogar	ni, naj pobere zmaja in gre.Ne bom si pustil	A
kotel, v katerem si kuhamo svojo usodo. Čudno,	nikogar	nisem srečal, nihče me ni prehitel. Čeprav se	A
hotela uglašajo godala za ples. Na brvi ni bilo	nikogar.	Poletna bohinjska noč je s vso svojo čarobo legala	A
razmerje s to ali ono novinarko ali tajnico.	Nikogar	se ni bal, pred živo dušo se ni plazil, njegova	A
drugo jutro krohotala vsa slovenska srenja.	Nikogar	v centralnem komiteju se ni dalo prepričati	A
Zabrnel je telefon. »Ne veži	nikogar,	« je naročil Didi, da bi poudaril pomembnost	A
Popolnoma zreli smo. Le da ni	nikogar,	ki bi ta kontakt navezal.« »Po svoje žalostno	A
žal, mu ne morem pomagati. Pred Mano ni bilo	nikogar.	Šele srečanji z Mano sta me pripeljali v klub	A
»Odpri,« ji šepnem. »Vendar mene za	nikogar	ni. Sploh ne veš zame, jasno?«	A
očeta,« je strogo odvrnila Gaja »Morda res ne.	Nikogar	ne razumem, če se ne morem oprhati in si izmiti	A
Mislim, da so bili sosedje. Danes ni	nikogar	več.Nikjer nobenega soseda.	A
naredili vse, da bi šel ta rod naprej?« »Zoper	nikogar	ne grešiva, Gaja.To, kar čutim, ni grehoba.	A
pogledom med gredami, vendar ni bilo na vrtu	nikogar.	Napravil je zavoj nad bivalnikom in se začel	A
oboževani. Sebično pestuješ ljubezen samo zanj in za	nikogar	drugega.Greva, nekaj se pripravlja.«	A
unioviziji, glasuješ zanje po komunikatorju; še	nikogar	nisem srečala, ki bi se srečal s predstavnikom	A
»Koga naj me bo strah?	Nikogar	ni v ozunju.« »Me lahko vzameš s seboj?« vpraša	A
»Pusti me pri miru!	Nikogar	nočem!Še videti ne!	A
Zanima me, če ste že identificirali posadko?« »	Nikogar	še nismo identificirali.« »Kako to?«	A
samo zazdelo in da so njeni živci prenapeti.	Nikogar	ni. Tedaj pa začne utripati luč in oglasi se	A
Ksena, pred hudo izbirnost je postavljena. In	nikogar	ne more vprašati za svet.Ko bi bil vsaj stari	A
Pomeni, da je zveza izklopljena in da ne more	nikogar	poklicati. Kaže, da je zaprta v popolni osami	A
da verjamem tvoji predstavi. Dobro vem, da	nikogar	ni.Odkar sem se osvestila, obstaja samo moja	A
Zdaj niso več razglašali zadnje predstave in	nikogar	v Mostah ni bilo več strah, da bi jih zamudil	A
imel na Fužinah čebele, a razen čebel ni imel	nikogar	več živega.Zvečer ga je najrajši prineslo k	A
jo je, dolgo in nepremično. Tudi spoznal ni	nikogar	več in mene je imel za Cineta, medtem ko je	A
stopala midva z Jasno, takoj za nama ni bilo	nikogar	in šele zadaj nekje sta šla oče in mati.Nista	A
čas delala in doma po vsej verjetnosti ni bilo	nikogar.	Z denarjem bi se že podvizal: privoščil bi si	A
rekel nekdo tretji, »sicer bi ne imela glasu in	nikogar	ne bi zvabila na limance.Kdo ve, kaj je vse	A
Nihče me namreč nima tako, kot me imaš ti, in	nikogar	nimam na tak način rada, kot imam tebe. ‒Rad	A
Ja, res je, nekoga bi še potrebovala. Ampak	nikogar	od današnje druščine.Slabo so se izkazali.	A
Posveti k lesenjači.	Nikogar	ni.Stopi za vogal in zagleda Tiko: sloni ob	A
sopihajoč dohiti in tudi sam pogleda nazaj:	nikogar	ni za njima.Prazna struga.	A
Poberi se Jomas, s svojimi slikarijami vred!	Nikogar	več nočem videti ‒Slepci!	A
se ozrla previdno in s kepo strahu v grlu.	Nikogar	ni bilo, nihče ni prihajal in sama sebe sem	A
odkrijem opazovalca. Tokrat sem vedela, da ne bom	nikogar	videla, a vendar se občutka opazovanosti nisem	A
obraz njen ne bi na prvi pogled napravil na	nikogar	posebnega vtisa.Ali ako je človek tej nizki	A
ničesar. Dasi je imel Pavel Lovra rad kakor	nikogar	na svetu, vendar bi ga bil v tem trenutku videl	A
moreš ločiti v temoti, tožno brli večna luč.	Nikogar	ni v cerkvi in tebe obhajajo ozbiljna, tesna	A
Pri nobeni procesiji pa Sušnikovih ni bilo	nikogar...	»Ali je svak postal Antikrist?...«	A
»Ali naj gremo po koga?« »Po	nikogar!	« je omahnil oče v omotici. In tako so	A
namolženega mleka, ki mu ga je prinesla Micika,	nikogar	več ni spoznal in prvi sončni žarki so na razmetanem	A
koli naznanil očetovo smrt. Vedeli so, da ni	nikogar,	ki bi hotel ali mogel z njimi deliti njih žalost	A
modernizacije stanovanj. Pri bajti nisva opazila	nikogar.	Zdelo se je, kakor da ni nikogar doma, čeprav	A
nisva opazila nikogar. Zdelo se je, kakor da ni	nikogar	doma, čeprav so bila vežna vrata na stežaj odprta	A
hiša je bila tiha, razen gospodarjev ni bilo	nikogar	na spregled; vse se je zdelo nekam grozotno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani