nova beseda iz Slovenije

nikogar (1.201-1.300)


obe sta ga pozdravili z odkritim veseljem. »     Nikogar      ni danes k nam!« omenila je Boleška. »Tisti  A
prišedši sem dol. Blizu do poldne res ni bilo      nikogar.      A že se je mislil odpraviti proti domu, ko zaropota  A
smotko ter se vrnil v salon. Pa tudi tu ni bilo      nikogar.     Sodil je, da najde tu gospodinjo, kajti o guvernanti  A
knjigovodja in drugi; a v zadnjo sobo ni bilo      nikogar      onih, kateri so bili poklicani na to mesto;  A
stala tamkaj, petnajst korakov naokoli ni bilo      nikogar.     Pa ta pogled!   A
»Nesrečno ste zadeli, gospod doktor!      Nikogar      ni doma in tudi nadejati se ni, da bi se gospoda  A
časa razgovarjala z Elzo. Tudi danes ni bilo      nikogar      tu in doktor je nameraval sesti na bližnji stol  A
bila bolehna, toda vznemirjala še ni bolehnost      nikogar.     Tedaj je Vran snubil Heleno svojo pri teti in  A
Milde pri prvem njunem pohodu; pa tu ni bilo      nikogar;      iz sosedne sobe se je čula godba na klavirju  A
bila le‐ta pripravljena na nasprotnem koncu.      Nikogar      ni bilo blizu; na steni je brlela gasneča luč  A
stopnicah ali pred vrati. Navadno ni bilo      nikogar      več gor in Pavel je šel mimo v spodnjo sobo  A
to popolnoma; zakaj do sedaj ondi še ni bilo      nikogar,      ki bi nosil takšno krono, kakršno pleteta vam  A
popoten človek tu; a če je kdo prišel, Ponkrèc      nikogar      ni podil od hiše; še jesti mu je dal in prenočil  A
prišel zvečer ves vinjen domov. A nadlegoval ni      nikogar,      nego takoj legel spat.Tudi poslušati mu ni bilo  A
posilili nekoliko kozarcev vina ‒ to ni brigalo      nikogar;      saj je to mnogokrat navada taka. Pri Mohoričevih  A
aktu iz patrimonialne dobe, v aktu, ki nima za      nikogar      vrednosti, nego samo ‒ zame ‒ in zame samo zato  A
Koga bi se bala?      Nikogar,      tu na zemlji svojih ljudi.A kdo more tod jezdariti  A
koketno svoje modrosive oči; tu seveda ni bilo      nikogar,      komur bi bili mogli veljati ti pogledi. To je  A
popoten človek tu; a če je kdo prišel, Ponkrec      nikogar      ni podil od hiše; še jesti mu je dal in ga prenočil  A
gospodar, hlapec pa sveti še po cesti naokoli; a      nikogar      drugega ni videti. Ženska nese dojenčka v sobo  A
ni bilo več, ker videti je ni mogel nihče, ko      nikogar      ni bilo na cesti. Gori v prvem nadstropju se  A
sedaj vse v tujih rokah in od prvotne rodbine ni      nikogar      več na svetu. Stari gospod stopi v hišo, ki  A
pa menda, kakor mi je sam večkrat pravil, ni      nikogar      več izmed sorodnikov onih, ki so ga zredili  A
ki so tam bivali, ko je bil še on med njimi,      nikogar      več pri življenju.Ljubezen do doma, ki je navdajala  A
V krčmi pri Kavki je luč, a v prvi sobi ni      nikogar;      v drugi sedita dva, a to morata biti tujca;  A
krasno senco. . / . / stran 5 . / Pa saj ni      nikogar,      da bi se senčil pod njima.Celo trudni popotnik  A
potem zapustila človeška noga, privabiti ne more      nikogar,      da bi zleknil na nji trudne ude. Tako je dandanes  A
parizarji s tržaškim blagom; promet se ne meni za      nikogar;      naj biva ob cesti ta ali ta, vsak mora ž njim  A
hrib; ‒ kam, ni znal ‒ edino to je želel, da bi      nikogar      ne srečal. Štirinajst dni s hčerjo nista izpregovori  A
je sicer naglo po cesti gor in dol, da li ni      nikogar      blizu, ki bi ga utegnil slišati, in potem je  A
rada posedala ali obedovala. Danes ni bilo      nikogar.      Metka je sedla na klop, vtem ji je omahnila  A
Mešetar je nekoliko časa trkal, ali ker le ni bilo      nikogar,      zlezel je nazaj na postelj in čakal, kaj bo  A
stopi iz vratarjeve sobe na temno dvorišče.      Nikogar      ni ondi.Samo domači pes veselo zalaja in skoči  A
Take pomočnike imam s seboj, da se mi ni bati      nikogar      in da tudi tebe zdajci odvedem, ako hočeš!«  A
pesmi in pravljice. Toda vi samo stokate in      nikogar      ni, da bi hotel rabiti lek, ki ozdravi vaše  A
lek, ki ozdravi vaše prostovoljno trpljenje,      nikogar,      ki bi dejansko izvrševal besede vašega slovečega  A
stran 136 . / Tebe ščitim, kakor dosihdob še      nikogar:      pobral sem namreč življenje, katero si sam vrgel  A
Kakor pa angleške in nemške biblijske družbe      nikogar      ne spreobrnejo h krščanstvu, naj še toliko in  A
imajo fanatiki prvo besedo, za seboj pa nimajo      nikogar,      ki bi imel drugo besedo, ali tedaj, kadar ni  A
pa strupeni smrad. Vse smo takoj uničili in      nikogar      nismo pustili, da bi povedal rojakom svojim  A
bodočnosti se nam ni bati napada in poraza od      nikogar.      Vendar se pogubi tudi naša država in po Evropi  A
učenci, in da sem tako zelo osamel, ko ni bilo      nikogar,      da bi poravnal svojstvene moje nazore in želje  A
noge, potlej bo svet videl, kaj smo mi in da se      nikogar      ne bojimo razen Boga!Toda ne ustrašite se, kaj  A
življenje in smrt. Zakaj na Triglavu ne smemo      nikogar      pustiti, ogniti se ne moremo nobenega mesta  A
preden sta obtičala na planinah ‒ pa nista      nikogar      zanimala razen prirodoznanske dvojice.Moža sta  A
butil na naboru ob tila, v Celovcu se nisem      nikogar      ustrašil, nak, Lovrač, ne dajmo se!« je šepetalo  A
obstala pri studencu in se čez čas vrnila. »Oče,      nikogar      ni v grapi!« »Aha, Jereb, saj sem vedel!  A
šepetanje, podobno molitvi. V hišo ni bilo      nikogar,      fantje so bili v gozdu, Katarina in Milka sta  A
se ne dá. Dolžniki so si skoraj oddahnili,      nikogar      še ni terjal. »Zdaj še zavarovalnino gloda!  A
Turčijo! Le Mirka mi morajo pustiti, za drugega      nikogar      ne maram!« To je bil lek za Almirino  A
in veselili. Človek bi bil lahko mislil, da      nikogar      ne manjka. Vendar pa so pogrešali sosedje nekoga  A
Almira, kolikor toliko oddaljena. V hiši ni bilo      nikogar.     Vse je bilo mrtvo in zapuščeno.   A
radovednega ljudstva na svate. V cerkvi ni bilo      nikogar.      Le tam pri velikem oltarju je klečala neznana  A
tolikokrat mu je že povedala ženica, saj nima      nikogar,      da bi z njim govorila o svoji sreči. In on vse  A
izuči in izuri v svoji stroki, da se mu ne bode      nikogar      bati.Potem pa vsi domov, vsak na svoje mesto  A
starka, »v mojem naročju se izjokaj, saj nimaš      nikogar,      sirota, da bi mu potožila, kar ti teži mlado  A
je, naju bi celo ne bilo na svetu, ne drugega      nikogar,      in to bi bilo najbolje.Kje si bil, Somrak?«  A
Poprašuje, kje je Rosana. Od      nikogar      ne dobi odločnega odgovora; a kazalo je vse  A
voljno prenašala; molče je trpela, saj ni imela      nikogar,      da bi mu potožila svoje trpljenje; ni ji sijalo  A
da naj te vzame on v svoje varstvo; saj nimaš      nikogar      na svetu, da bi zate skrbel, sirota!Pač živi  A
»V stran, vsak po svojem opravku! Tu      nikogar      ne potrebujemo.Pokoj!«   A
Kaj pa češ? Saj tako nimaš      nikogar,      da bi se mogla pomeniti z njim kakor z menoj  A
55 . / Videlo se mu je, da ni rad srečaval      nikogar,      tudi mene ne!Če se me pa le ni mogel ogniti  A
je iti za njim. Bal se je tega moža kakor še      nikogar      ne v življenju in vedel je zakaj. Mračilo se  A
očeta ne matere ne brata ne sestre, če nimaš      nikogar      na svetu, da bi te rad imel, mene imaš, jaz  A
spreletavale; vrelo mi je in mešalo se po glavi,      nikogar      nisem poznal. Strašne sanje sem imel ponoči  A
mati, edina njena podpora, da zdaj nima sirota      nikogar      na svetu.O da človek še na pokopališču ne najde  A
in ničesar mi ne prikriva, saj pravi, da nima      nikogar,      da bi mogel govoriti z njim, razen mene.Čudne  A
Bodi ti pametnejši od mene! Ne prosi z njim      nikogar      za ženo ali blago ali za posvetno čast!Če hočeš  A
drugega. In jaz se nikomur ne nastavljam, pred      nikogar      ne mečem rdečih robcev.Gospodje me morajo sami  A
dobre starine. Zaradi takih šal niso gospoda      nikogar      grajali.Kmetiški ljudje so sodili ostreje in  A
Prijaznost proti vsakemu jo mine, gostiti ni hotela      nikogar      več, fantovske druščine se je bala in skrbno  A
ustrahovati, ubogi kmetič pa ni imel nikjer in od      nikogar      ni zavetja ni pomoči.Slabiči in plašljivci so  A
na katerem stoji cerkev, je tako nizek, da      nikogar      ne utrudi, in tako blizu Novega mesta, da zdrav  A
sovražnike imenujete.’ Gospod Vedež ni hotel      nikogar      ovaditi, mahnivši z roko je pustil fante in  A
postrežbe zastonj. Za pošteno plačilo se ne branijo      nikogar,      niti berača.Iz teh in vseh inih nezgod te bo  A
Trebalo mu je kupiti trak od trgovca, ki ni še      nikogar      osleparil, polič vina od krčmarja, ki ni nikdar  A
zmagovalec ni maščeval prehudo. Zdaj resda ne morejo      nikogar      zatirati, ali niti njim ne sme delati nihče  A
je potem čital, da že dva meseca ni trebalo      nikogar      goniti v zapor. Slobodin je prehodil  A
še več takih reči, ki niso, dokler je živel,      nikogar      zanimale.O njegovi ljubezni pa sem čul v Ljubljani  A
videl nobenega človeka in tudi na poti nisem      nikogar      srečal.V hišah je bilo tako tiho, kakor da so  A
To ne, to! Slovenski junak se ne ustraši      nikogar,      ne umakne se nikomur, čeprav ve, da ima pred  A
zasmehujejo in zasramujejo, čeravno ni razžalil nikoli      nikogar.     Če sem jih vprašal, kaj jim je storil žalega  A
svoje tisočletne skušnje, zato nismo želeli      nikogar      zatirati, zahtevali smo pravico zase in pravico  A
mnogo, še več pa plesalo, ker niso bolele noge      nikogar,      najmanj pa mene.Za druge nisem marala: moj vedni  A
tako krotkega in dobrega, ki ni razžalil nikoli      nikogar      in bi ga tudi ne bil razžaliti mogel, ko bi  A
prizanesla božja roka. V greh ne silimo z vinom      nikogar.     Dati ga moramo, sicer bi nas ljudje obrekovali  A
starše, ki zanje skrbe, ti sirotek pa nimaš      nikogar      razen Boga in dobrih ljudi.« Tej blagosrčnosti  A
domačo cerkev. Na polje in v hosto je hodil, da      nikogar      ni srečal, le po ovinkih in stranskih stezah  A
starem Kleščarju žila zabavljivosti, ali za      nikogar      več razžaljiva. Zdaj zasmehuje Janeza, zdaj  A
Pijane je ni videl nobeden.      Nikogar      ni prevarila v računu, kar je iztržila, je dajala  A
se bo vse smejalo; ali razžalil ne bo nikoli      nikogar,      da se bo vsak že zanaprej veselil njegove družbe  A
in ji rekel: 𠆫odi moja ljubica! Nimaš ne ti      nikogar      ne jaz nobene, bilo bi prav za oba.Kaj misliš  A
češ da se napije vode. Po naključju ni bilo      nikogar      doma razen mene.Imela sva tedaj priliko za pomenek  A
korakov daleč se je slišal šum cap, ni pogledala      nikogar,      to se pravi, očitno, ali skrivaj je živela z  A
samo tisti, ki je brez greha, ker pa brez greha      nikogar      ni, se ne sme tudi nihče predrzniti, da bi nam  A
to očitno znamenje, da ne more tuja sramota      nikogar      poboljšati?«...   A
je nosila Tončka sama, pod streho ni pustila      nikogar.     Ponarejeni denar se začne po okolici širiti,  A
ohranil čisto vest, pa se mi ne bo treba bati      nikogar      in še najmanj pravičnega in predobrega božjega  A
veliko vredno, da njene poštene knjige ne morejo      nikogar      pohujšati.Slog njen je res poetičen in jezik  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA