nova beseda iz Slovenije
študijah. Povem mu, da profesorski, premda nimam | nikogar, | ki bi mi hotel kaj pomagati. Moral bom skrbeti | A |
Razlaganje njegovo je bilo jako suhoparno in ni moglo | nikogar | navdušiti za prekrasni jezik Cirilov in Metodijev | A |
svobodno kritizirati. Odslej niso sovražili Rečani | nikogar | tako kakor mene.Drag jim nisem bil niti prej | A |
Dalmatine, ali tako srdit kakor name ni bil na | nikogar. | Tone Mažuranić je prejel od prirode vsa svojstva | A |
pred nobenim sovražnikom, ker se ta peklenšček | nikogar | ne boji.V Žabjeku se prikazujejo gadje dveh | A |
si ni želel, vest mu ni očitala nič, žalil ni | nikogar | in tudi njemu ni delal nihče sitnosti in nadlege | A |
v cerkev, v cerkvi pa do zdaj še nisem videl | nikogar | jahati razen na podobi kakega svetnika.’Jakob | A |
precej, ljudi pa že prvi mesec. Hrvat ne obrekuje | nikogar | rad, zavidajo si dosti, ali samo med sabo, nam | A |
vojak, da prevzame stražo. Pri stolpu ne najde | nikogar, | zastonj kliče Jožeta, njega je zmanjkalo.Dobili | A |
zatirajo kmete, mi Kranjci pa smo kmetje in nečemo | nikogar | zatirati.Edina milost, za katero te prosimo | A |
leta. . / . / stran 67 . / ◆ Krčma ne vleče | nikogar | za ušesa k sebi, vsak pride sam rad. ◆ Krčma | A |
zagledal Jerice, se je potuhnil na vso moč. | Nikogar | ni bilo na dvorišču. Vse je bilo tiho. | A |
Sedel je za črno, dolgo mizo. | Nikogar | ni bilo v koči.Bila je prazna in pusta. | A |
lakote? ‒ No, saj sem mislil prositi, pa ni bilo | nikogar, | da bi ga prosil.Na ves glas sem zavpil, ko sem | A |
pred šupo in pogledal na kočo. A ker ni videl | nikogar, | je šel preko trate proti koči. Pozabil je, kaj | A |
ugovarjala. »Pa si kar vzel in nisi vprašal | nikogar, | « je rekla.»Veš, Kekec, to ni lepo ... | A |
vpil na ves glas? Kaj morem jaz za to, če ni | nikogar | doma.Prosil pa sem vendarle. | A |
Bolna sem, Jerica, tako zelo bolna! A nimam | nikogar, | da bi mi postregel. Sama sem in zapuščena ... | A |
zasmilila do dna srca. ‒ »Bolni ste, pa nimate | nikogar, | da bi vam postregel?« se je zavzela in stopila | A |
se mu je srce kar skrčilo. Planil je v izbo ‒ | nikogar | ni bilo tam.Stopil je v čumnato, kjer je spala | A |
je spala mati ‒ a postelja je bila prazna in | nikogar | ni bilo v čumnati.Šel je v izbico, kjer je spala | A |
kakor še ni bil nasukal . / . / stran 43 . / | nikogar. | Ker v svoji nevolji ni znal nič drugega, je pričel | A |
stric Bedanec, samo dolg čas mi je, ker nimam | nikogar, | da bi z njim govoril; a vi samo molčite in nočete | A |
»Kaj govorite tako? Saj se ne zanašam na | nikogar, | še najmanj pa na tistega možička ...Kaj jaz vem | A |
krog sebe. . / . / stran 53 . / A videl ni | nikogar; | niti Bedanca ne, ki je bil že odšel v svoje | A |
si se šopiril in hvalisal, kakor bi se ne bal | nikogar | na svetu.O, pa si naposled prišel pravemu v | A |
Pa tudi deklica je izginila in Kekec ni videl | nikogar | več. »No, ali si ju videl?« je izpregovoril | A |
še celo smrti se ne bojim ... Sirota Mena nima | nikogar | na svetu.Pa da bi jo mučil in pretepaval Bedanec | A |
zavzel Kekec in se je drgnil po ščemečih ušesih. » | Nikogar | na svetu še nisem imel za norca.Še najmanj pa | A |
ravnokar tako nabil, kakor ni menda še nikoli | nikogar. | Nemara me pa še celó ubije? | A |
je Bedanec že nekje blizu. Toda ko ni videl | nikogar, | se je nekoliko pomiril.A vendar se je še vedno | A |
pesmi. Sama je tu v tej divji samoti in nima | nikogar | razen strica Kosobrina.Zdaj pa pride Kekec, | A |
pri sebi. Že teden dni samujejo v skrinjici in | nikogar | ni, da bi malo zaigral na zlate strune ‒ o, | A |
ni, da bi malo zaigral na zlate strune ‒ o, | nikogar | ... In Kekec je mislil na svoje in je hrepenel | A |
ostala sama onkraj soteske. Strah jo je in | nikogar | ni, da bi jo branil ... Ojojmene, da se nisem | A |
In kdo jo bo branil? Nihče; saj Mena nima | nikogar | na svetu.Kaj?« je vzrojil Kekec sredi svojih | A |
Kaj?« je vzrojil Kekec sredi svojih misli. » | Nikogar | nima Mena?Pa zakaj je Kekec na svetu? | A |
Samo da sem še jaz tam doli, pa se ne bojim | nikogar | več.Še najmanj pa Bedanca ... | A |
grem zdaj, striček, ko ste umrli in nimam jaz | nikogar | na svetu?Oj, striček, striček ... | A |
petelini. Vso pot bova tekla in se ne bova bala | nikogar, | še najmanj pa strašnega Bedanca.« Kekec je zdrvel | A |
legel tam na tla. Gledal je v grozni prepad; a | nikogar | ni videl tam ‒ niti Bedanca niti Volka.Samo | A |
Pa sem se prevaral ... . / . / stran 54 . / | Nikogar | ni tam!Samo voda šumi ... | A |
pesem o Pehti. Poslušal sem in gledal, pa nisem | nikogar | videl!« A Rožle je zmajal z glavo in je odvrnil | A |
odvrnil Kekec prostodušno. »Pa tudi bojim se ne | nikogar. | Ne rečem, da bi se ne bal tega kosmatinca, ki | A |
bila žalostna, jako žalostna. Saj ni imela | nikogar, | da bi prepevala z njim.Rožle je visoko nekje | A |
sneženo kopico. Muzelj je šel mimo in ni zapazil | nikogar. | Zatopil se je v misli, a že je zaslišal za sabo | A |
zmrznjeno kepo. Zalučal jo je med deco, a ni zadel | nikogar. | ‒ »Prebiti srajčniki!« je vpil. | A |
bliža na Muzljevo povelje. Ker pa niso videli | nikogar, | so se oddahnili.A ker jih strah še ni minil | A |
povabil ga je na svoj dom, kamor še ni bil povabil | nikogar. | A tja, prav tja si je Danijel želel in bi bil | A |
za nekaj trenutkov, da se mu oči privadijo. | Nikogar | ni videl v izbi in mu je bilo neprijetno.A tedaj | A |
bi bil čimprej na samotni rebri, kjer ni bilo | nikogar, | ki bi mu očital tisto sramoto. Res je kmalu | A |
Preplašen je gledal na vse strani, a ni videl | nikogar | in ničesar, najmanj divjega medveda.Pa tudi | A |
jo je ukradel potem, kdo, ko ni bilo letos še | nikogar | v Planico?O, glejte, kako se znaš lagati! | A |
očeta. A nihče mu ni odgovoril, in Gab ni slišal | nikogar. | Slišal je samo votlo šumenje in hrumenje savskega | A |
boste vesele in zmeraj site. Tu nimate zdaj | nikogar, | ki bi skrbel za vas in vas branil.Poginile bi | A |
Janezom na sprehod. Držala se bosta za roke in | nikogar | se ne bosta bala.Morda že to pomlad. | A |
javko pogledat, ali bom kje dobil koga ali ne. | Nikogar | ni bilo.Jezen sem se vrnil nazaj. | A |
nam le še hočejo?« Drugi se je pa oglasil: » | Nikogar | ne briga, kako se počuti moja žena.Nič jim ni | A |
sijočimi očmi je pogledala Ivana in rekla: » | Nikogar | ne bo v sobo.In kdaj bom odšla v brigado?« | A |
bili, recite, da ste gledali hoje. Sicer pa | nikogar | nič ne briga.Kakor sem rekel, držite se pa le | A |
Ozrla se je okrog sebe. | Nikogar | ni bilo v bližini.Stopila je tik njega in mu | A |
študiral jaz in vem, kaj je pridiga in kaj ni. | Nikogar | nisem osebno žalil.Pijani mladi tihotapci so | A |
Božja roka je neskončno usmiljena, ne udari | nikogar, | nego deli samo dobrote.Vi, menihi, pa iz sebičnih | A |
Tu imaš ključ do vrat. V hiši ne bo | nikogar | in lahko bo odnesel skrinjo.« »Ali ‒ to bi bila | A |
»Juri ‒ bodi pameten. Lej, jaz nimam | nikogar, | ki bi mu mogel zaupati.Moji služabniki so vsi | A |
To bi bilo jako težko,« se je branil Natan. » | Nikogar | ni, da bi mi pomagal, sam pa slabo vidim.Da | A |
okolico, če je pač sam in če ga nihče ne vidi. » | Nikogar | ni - vse spi,« je dejal sam sebi. Spravil je | A |
straža ga je prepodila. Hugon Alba ni videl | nikogar, | razen opoldne, ko mu je samostanski hlapec prinesel | A |
govoril, »saj sama veš, da moram iti. Opat nima | nikogar | v samostanu, na katerega bi se mogel zanesti | A |
namreč, da je bil kočijaž pobegnil in da ni | nikogar, | ki bi Margareto peljal na šentlamberški grad | A |
nismo ničesar storili,« je dejal grof Lamberg. » | Nikogar | ne poznamo tod!Zakaj ste nas napadli in zvezali | A |
same dobrote, odpravil toliko krivic, a zdaj ni | nikogar, | da bi mi želel srečno pot.« | A |
kmetskim ljudstvom je rasla, ali zdaj ni bilo | nikogar, | ki bi se bil za kmeta zavzel, nikogar, ki bi | A |
bilo nikogar, ki bi se bil za kmeta zavzel, | nikogar, | ki bi ga bil branil. Opat se je medtem | A |
Takrat je padla senca preko nje in nikjer ni bilo | nikogar. | 4 France in Gregor vesta, ne da bi se bila | A |
mladega konja, ki ga je bilo treba učiti voziti. | Nikogar | ni bilo, da bi mu ga bil zaupal, pa sem pričel | A |
bilo razen krčmarice, ki je listala po pratiki, | nikogar. | Izpod stropa je svetila nekoliko zakajena luč | A |
vse to je delalo na opazovalca vtis, da se za | nikogar | več ne meni, da ne opaža tik sebe ne župnika | A |
in kdo mi pove, če ne bom še takrat, ko ne bo | nikogar | več!« »A utrneš se lahko še ta hip. | A |
ponekod vijugastim stropom. »Jaz tudi nimam | nikogar | ‒« Stavka ni končala; izzvenel je, kakor nenadoma | A |
vojakov, nekaj železničarjev. Potem ni dolgo | nikogar. | »Tod, tod,« zabobni spet glas vratarjev in prideta | A |
jarku, napolnjenim z umazano vodo, tik mostu. | Nikogar | ni bilo poleg, samo noč, mrzla, pozno jesenska | A |
Pomoč, pomoč? Toda nikjer ni | nikogar, | sama hladna samota se dotika vode, kamenja, | A |
po temi in zakajeni veži, pa ne vidi spočetka | nikogar. | Potem se ji zdi, da se premika nekaj za ognjiščem | A |
molkom v roki, sklonjeno, zamišljeno. Nima | nikogar | več razen moža v grobu.Vrstniki in vrstnice | A |
kriči kdo name brez vzroka, strašno kriči, nimam | nikogar, | ki bi rekel: nikar.Nad to ne kriči, jo jaz poznam | A |
kom pa naj govorim? Nihče ne razume mene in | nikogar | jaz.In tako je v tvoji družini, v družini mojega | A |
pravi Srakoš, »in sivo mater imam, a drugega | nikogar. | Zbogom tedaj, pojdite, kamor vas ženejo misli | A |
da bi vzeli eventualno stanovanje? ‒Nimam | nikogar | več.Bili sva samo dve sestri in starejša je | A |
nikamor drugam nego v kljuko. In ker dolgo | nikogar | ni, buta s čevlji v vrata, bije s pestmi po | A |
poveša rep, pomežikuje in se trese. Prvi hip ni | nikogar | mimo, potem prišumi debela ženska in gleda jezno | A |
več. Na postaji ne čaka nihče več ranjencev, | nikogar | ne zanimajo več skupni grobovi na pokopališču | A |
Koga imaš na svetu? | Nikogar! | Ali veš, kaj je to: dom? | A |
bilo vse skupaj laž! Ali bal se nisem takrat | nikogar, | ne ognja ne vraga.Z medvedom bi se bil metal | A |
iz njega mrve, in jo nanosi konjem na cesto. | Nikogar | ni nikjer, tudi baba se ne vrne, ki je zbežala | A |
poduradnik, ali ozrl se ni nikamor in videl | nikogar. | Sključen in s povešeno glavo je odšel iz pisarne | A |
železniških čuvajev hodi okrog voglov, sicer ni nikjer | nikogar. | Na steni brni enakomerno električni zvonec, ki | A |
Naglo odpre vrata spalnice, ker v srednji sobi | nikogar | ne najde.Od velikega zrcala, ki stoji na tleh | A |
šumljalo listje kostanjev od prijaznih sapic in | nikogar | ni bilo ne blizu ne daleč. V tisti bolni točki | A |
mesta proti drevoredu. Vse je bilo tiho, nikjer | nikogar. | Hiše so spale, dolge ulice in ceste tudi. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |