»O, moji župljanje so sami preveč potrebni,« pravi župnik in odzdravi Šimenu in Juriju. V lepem jutru se vračajo naši znanci domov, in medtem ko so prej bolj tiho in molče korakali, je razvezal svetli dan jezik posebno Šimenu in njegovi ženi. Radovedno sta spraševala Jurija o vsakovrstnih rečeh, da jima je komaj sproti odgovarjal.