Hitro so pokosili, in komaj je dejal oče žlico iz rok, je vstal, oblekel boljšo suknjo, vzel palico in klobuk in se poslovil s suhimi besedami, da ga do večera ne bo domov. Družina se je žalostno spogledala in starejša otroka sta vzela molče svoje delo v roke. Mirko pa je izpraševal mater, zakaj je ata hud, ko je bil Mirko vendar ves čas priden.