mati (3.001-3.100)

»In mati?« . / . / stran 129 . / »	Mati	je ljubezen rodnega ognjišča, sonce, ogenj,	A
rodnega ognjišča, sonce, ogenj, bolečina je	mati	moja, premilostni gospod.« »Pomozi Bog!« ‒	A
»Vid ‒ Vid!« vzdrhtita drug za drugim. »	Mati	... oče!« zastoka Vid iz zvezane vrste ... Hej-hoj	A
Anakleta?« Sestra Anakleta je zadrhtela: »Oh,	mati	prefekta...« »Okno ste odgrnili!	A
zagrnite!« je velela prefekta pred vrati. »Bom,	mati	Konstantina!« je odgovorila vdano sestra Anakleta	A
srajčke, nogavičke in životek srčku Jezuščku.	Mati	Ignacija je »pletla«.Njena volna so bili rožni	A
limonade, ki bi ji ohladila ogenj dolge postelje.	Mati	prefekta je potrkala na njena vrata in vprašala	A
prefekta je potrkala na njena vrata in vprašala: »	Mati	Ignacija, gotovo še nisi popila malinovca.«	A
Ignacija, gotovo še nisi popila malinovca.« »Oh,	mati	prefekta,« je vzdihnila bolnica v celici, »nisem	A
celici, »nisem ga ne.« »Takoj ga pij,« je velela	mati	Konstantina.Mati Ignacija ji je bila vrstnica	A
»Takoj ga pij,« je velela mati Konstantina.	Mati	Ignacija ji je bila vrstnica.Proti svoji navadi	A
stran 7 . \/ »Otročja ne bodi!« je menila	mati	Konstantina in šla dalje, prišla do stopnic	A
Zdaj je vstopila.	Mati	prefekta je udarila na drobno zvonilo pred seboj	A
dvignile in se poklonile. Šele ko je gospa	mati	odmolila in sedla, je udarila mati Konstantina	A
je gospa mati odmolila in sedla, je udarila	mati	Konstantina zopet na zvonilo in dala znamenje	A
nadaljuje. Tiha, mirna in visoka je bila stopila	mati	prednica na svoje mesto.V njenem podolgovatem	A
grofici s čudno tujim španskim naslovom. Gospa	mati	Serafina, v svojem petinštiridesetem letu že	A
dostojanstvu svojega vedenja že davno opatinja. Gospa	mati	se je prisiljeno nasmehnila: »Presvetli!Naj	A
imele svoje dobrine in svoje slabosti. Gospa	mati	Serafina ni imela ne očitnih dobrin ne očitnih	A
dekla, gospodična, laikinja, sestra in gospa	mati.	Kakor druge je imela svoje molitve, »opravt/	A
nežno ljubeznijo, a včasih se je zdelo, da mu	mati	prednica vendar ne »plete« rada nogavičic in	A
hoče zaslužiti čudni priimek, se je vedla gospa	mati	Serafina iz dne v dan še popolneje, še bolj	A
bila učiteljica matematike, je utihnila. Gospa	mati	se je z drobnimi ustnicami dotaknila vina v	A
kandidatinje, vsaka v svojem značaju in obrazu:	Mati	Rafaela s svojo peščeno uro ob sebi, katero	A
modrost, kakor iz svojstveno pisanega Razodetja.	Mati	Cirila, ključarica, je mežikala z levim očesom	A
da je ure zamujala in zvonec preslišala.	Mati	Silvija se je bila zamišljeno nekam zagledala	A
je zganila, kaj bodo mislile učenke o njej.	Mati	Anastazija, učiteljica računstva, je ponavadi	A
bolečine se je razburjala ob misli na davkarje.	Mati	Gabrijela, gluha vrtnarica, je sredi tišine	A
kuharico: »Seme je bilo kleno, zemlja pa ni zanj.«	Mati	Antonija je bila debela, odločna, zelo posvetna	A
Šteti ni znala. Pa jo je potolažila gospa	mati,	ki je bila tedaj mlada kandidatinja.Vzela jo	A
bi se preoblekla. Tako je pregledala gospa	mati	vse svoje.Tu pa se je s toplo ljubeznijo zagledala	A
ravnateljica šole. Mirno, a hladno je rekla: »	Mati	prefekta, ali ne mislite, da posedamo predolgo	A
prefekta, ali ne mislite, da posedamo predolgo?«	Mati	prefekta je v zadregi povesila pogled.Vsakomur	A
Obed je bil končan... Gospa	mati	Serafina se je dvignila s klečalnika pred slonokoščeno	A
sto rokavičk, petinpetdeset suknjic...« Gospa	mati	Serafina se je pomilovalno nasmehnila, pritisnila	A
zaudarjalo po ostrem človeškem izhlapevanju. »Gospa	mati!	« je vzkliknila bolnica boječe presenečeno.	A
bolnica boječe presenečeno. »Obiskala sem vas,	mati	Ignacija,« je rekla prednica, stopila k oknu	A
se je: »Ali vam nič ne zračijo?« »O, gospa	mati,	« je ponovila bolnica.Kakor otrok je bila vsa	A
imamo svoje križe,« je menila slovesno hladno	mati	prednica.Beseda ji je zvenela, kakor da ni zadovoljn	A
ni zadovoljna s preprosto bolničino tožbo.	Mati	Ignacija, ki se je še bolj zmedla, je jecljala	A
jecljala: »O, saj ne tožim! Verjemite, gospa	mati!	« Kakor da je ne sliši, je karala prednica:	A
Kakor da je ne sliši, je karala prednica: »	Mati	prefekta je nejevoljna, ker se branite priboljškov	A
ker se branite priboljškov. To mi ni všeč,	mati	Ignacija.« Bolnica se je opravičevala: »Saj	A
Bolnica se je opravičevala: »Saj vem, gospa	mati,	saj vem...Pa ni treba, nič ni treba... sama nadlega	A
Sestra Anakleta se je obrnila mirno. »O, gospa	mati.	« Stopila je prednici naproti in ji poljubila	A
vas je že obiskal zdravnik?« »Obiskal, gospa	mati.	Pravi -« Glas ji je zamrl.	A
vprašala prednica odločno. »Da ni bolje, gospa	mati.	« »Da ni?« je vzrasel prednici glas.	A
Pri srcu ji je bilo tesno. Če bi vedeli, gospa	mati,	kako je to, biti brez sonca, brez dneva...Tako	A
Anakleti, ganjeno je rekla: »O, saj vem, gospa	mati!	A težko je in včasih -« Solze soji začele polzeti	A
Samo zvečer!« »Da, samo zvečer, gospa	mati.	« Zopet se je sestra Anakleta sklonila nad roko	A
tako smešno slaba -« Vzdramila jo je gospa	mati	Serafina: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« »Na	A
pred visoko prednico. Mehko je rekla gospa	mati	Serafina: »Tako, tako!Veliko boljši ste, sestra	A
Sestra Elekta se je nasmehnila: »Za šolo, gospa	mati,	sem še vedno preslaba.« »Da, za šolo še niste	A
niste dovolj krepki,« je pritrdila sočutno gospa	mati.	»A za šolo je še čas, ljuba sestra, še čas.«	A
»Ne, nič razburjenja.« Gospa	mati	Serafina je pustila sestro Elekto samo, nepotolaženo	A
Jezus, ljubi Jezus, zdrava!« Gospa	mati	Serafina je obstala za trenutek pred vrati,	A
. /\ .. stran 23 . \/ da jo opazuje. Gospa	mati	Serafina pa kakor da ni videla njene nejevolje	A
\ .. stran 24 . \/ Umetnici in druge Gospa	mati	Serafina je vročila sestri Ljudmili nekam zavaljeno	A
besedi z domačimi in sosedi. Piše ji, da je	mati	umrla pred tednom, mesecem, morda že pol letom	A
kisu in obrabljeni listnici, da se ga je gospa	mati	komaj s koncem prstov dotaknila. Sestra Ljudmila	A
jo je poslal. . /\ .. stran 26 . \/ Uboga	mati!	« Vse telo ji je začelo drgetati.	A
belem licu. Strmela je mrtvo skozi okno: »Uboga	mati!	Tolikrat si tožila, da bi že rada umrla in naj	A
tri tedne, blizu mene, ki nisem nič vedela.	Mati!	Takoj pojdem k tebi, prosila bom -« Sočutno	A
seveda, čakajo.« Sestra Engelberta je vprašala: »	Mati	so ti umrli, Ana?« »Ne, v bolnišnici leže,«	A
držeč sta stopili iz celice. Videla ju je gospa	mati	in ju pogledala ostro.Oni sta se izpustili.	A
sem se,« je zajecljala sestra Ljudmila. Gospa	mati	je molče prikimala. Zardeli od zadrege sta stopili	A
zadnje stihe: . /\ .. stran 28 . \/ »... o	mati!	Domov je srcé zahotelo.	A
Gospod je zdaj tvoja sladkost. O,	mati!	« * Samostanski škrjanček, vesela gospodična	A
korak, toda zahtevam, da zdaj popraviš. Gospa	mati	sama so mnenja, da nisi storila popolnoma prav	A
ni tako star, ženo, da mi bo mačeha...« Gospa	mati	Serafina, ki je s toliko skrbjo oprezovala dušo	A
dragica, - markiza,’ je rekel, ‚ljubite jo, kakor	mati.	’In potem, ne ustrašite se, grofica, ma chére	A
smešila in ni opazila, da je vstopila gospa	mati	Serafina, se ji približala in ji rahlo potegnila	A
Zaupajte kakor materi, kakor prijateljici.« »Gospa	mati!	« je spregovorila grofica. »Govori, dete,« je	A
Ljudmila. »Čenče poslušam rada,« se je sodila	mati	Antonija. »Izbirčna sem pri jedi,« je tožila	A
čudno zastokalo in padlo z zamolklim šumom.	Mati	prefekta se je dvignila s stola in šla ven;	A
Prenesli so mater Ignacijo nazaj v posteljo. Gospa	mati	je stopila k njej in rekla: »Mati Ignacija,	A
posteljo. Gospa mati je stopila k njej in rekla: »	Mati	Ignacija, Gorečo so vas imenovali.Kar pa ste	A
»A danes vas ne karam. Zaradi Kristusa ne,	mati	Ignacija! Molite zame!«	A
kandidatinji. Vse so čutile tiste dni, kako je gospa	mati	vsa njihova.In gospa mati je podobno čutila	A
dni, kako je gospa mati vsa njihova. In gospa	mati	je podobno čutila: »Glej jih, moje so, sestre	A
Vsaka po svoje. Prišla je	mati	vrtnarica Gabrijela.Pol ure je neprestano vpila	A
da zna vsaki zelenjavi celo latinsko ime.	Mati	vrtnarica je tako obračala besede, kakor da	A
Vesela je bila dobre matere vrtnarice.	Mati	Gabrijela pa je menila nekam navidezno po strani	A
nisem čula, pa je ona mene tem bolj.« Prišla je	mati	kuharica.Močna, zdrava.	A
Sestra Anakleta je zajokala.	Mati	kuharica je odšla nejevoljna. Prišla je mati	A
Mati kuharica je odšla nejevoljna. Prišla je	mati	Rafaela s peščeno uro in je sedla k sestri Anakleti	A
čemu ji baja vrstnica. Takrat pa je zaklicala	mati	Rafaela nejevoljno, naravnost: »Saj ti ni šest	A
in izginila. . /\ .. stran 48 . \/ Bila je	mati	prefekta.Ni ji dalo spati, ni bila legla.	A
Anakleto so prepeljali v bolnišnico. Ko je	mati	prefekta pripovedovala gospe prednici svojo	A
samostanu sem jaz. In mene, svojo prednico,	mati	prefekta, bi bili morali zbuditi.« Mati prefekta	A
prednico, mati prefekta, bi bili morali zbuditi.«	Mati	prefekta se je molče poklonila.Ko pa se je mati	A
prefekta se je molče poklonila. Ko pa se je	mati	prednica obrnila, ni mogla mati prefekta, da	A
Ko pa se je mati prednica obrnila, ni mogla	mati	prefekta, da bi ne zamrmrala nejevoljno za njo	A
vendar!« Izza trtnih nasadov je stopila gospa	mati	Serafina.Ob levi ji je šla laikinja gospodična	A
Mercedes. Sestre Elekte in Engelberte gospa	mati	ni niti opazila.Gospa mati Serafina je gledala	A
Engelberte gospa mati ni niti opazila. Gospa	mati	Serafina je gledala z ljubeznijo v samostanu	A
Tako je tudi storila. Gospa	mati	Serafina je bila ganjena in ji je dovolila,	A
na teden so jo obiskovale tovarišice, gospa	mati,	mati kuharica, mati Rafaela, sestra Ljudmila	A
teden so jo obiskovale tovarišice, gospa mati,	mati	kuharica, mati Rafaela, sestra Ljudmila in vse	A
obiskovale tovarišice, gospa mati, mati kuharica,	mati	Rafaela, sestra Ljudmila in vse druge.Vsaka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani