Vse samostanke so čutile nekam isto o njej; kadar so govorile o njej, so jo imenovale zaupno »kralja«. In kakor da si hoče zaslužiti čudni priimek, se je vedla gospa mati Serafina iz dne v dan še popolneje, še bolj izbrano, da je bilo kar čudno, kako ostro se hoče razlikovati od vseh drugih, s katerimi je nosila isto obleko, jedla pri isti mizi, živela isto življenje. Zdaj je udarila elegantno na zvonilo.