mati (3.101-3.200)

ji je bil voden. Njej prvi je poslala gospa	mati	prednica sadje iz domačega vrta.Sestra Anakleta	A
vprašala Elekta in se hudo ustrašila... Gospa	mati	Serafina je bila po svoje žalostna, ogorčena	A
namenoma, da obsoja svojo podložnico. Gospa	mati	Serafina, kaj je vedela takrat, kako je v nekaterih	A
Tedaj se je dvignila s svojega sedeža gospa	mati	Serafina in stopila burno k njej: »Sestra, ali	A
drobne ustnice in se natekal pod klopjo. Gospa	mati	Serafina je prijela bolno sestro krog pasu in	A
sestro krog pasu in jo potegnila k sebi s stola.	Mati	kuharica se je burno dvignila in priskočila	A
po ostrem. Sestro Elekto sta bili prenesli	mati	kuharica in dekla v posteljo, na novo postlano	A
strahu. Tisto zadnjo noč sta bedeli pri Elekti	mati	Rafaela in gospodična Anica.Gospodična Anica	A
gospodična Anica. Gospodična Anica je molila naprej,	mati	Rafaela je odgovarjala.Redno vsake pol ure je	A
oglasil tih smeh od bolniške postelje: »Oh,	mati	Rafaela.Saj ste prava smrt!«	A
Saj ste prava smrt!«	Mati	Rafaela je pozabila odmoliti in je vprašala	A
nekako osuplo in užaljeno. »Vi s svojo uro,	mati	Rafaela!« se je zopet zahihitala bolnica.Tedaj	A
molijo, stari ljudje, ki tudi nekaj vedo.« »Oh,	mati	Rafaela, ali ste hudi?« je vprašala začudeno	A
dobro mi je, tako lahko!« »Aha!« je odvrnila	mati	Rafaela in se okrenila od bolnice k Anici. Anica	A
O moj Jezus, še bom učiteljica, še.«	Mati	Rafaela je rekla, kakor da je ni slišala: »Zdravil	A
in pila kaj dobrega, saj sama ne vem kaj...«	Mati	Rafaela je stopila bliže k Anici in zamrmrala	A
Bolnica je šla z očmi za njo in plaho vprašala: »	Mati	Rafaela, zakaj svečo?Ali mislite, da bom umrla	A
Tiho ji je ugasnila beseda.	Mati	Rafaela se je nagnila nad bolnico. »Spi, prav	A
trenutkov sta ženi molčali. Potem pa je rekla	mati	Rafaela, tako kakor da govori sama zase: »Smrt	A
Tako pač! To je naš dom, to je tvoj dom, gospa	mati.	Smrt in molitev.	A
Ali pojde in da boš tako stara kot jaz?«	Mati	Rafaela je v zadnjem trenutku ujela pojemajoči	A
Gospodična Anica je vzdihnila; »Hladno je,	mati	Rafaela!« »Bojiš se?« je vprašala začudeno mati	A
Rafaela!« »Bojiš se?« je vprašala začudeno	mati	Rafaela.»Nič se ne boj!	A
to in še sto drugih sreč!« je rekla slovesno	mati	Rafaela in pristavila: »Zdaj pa še moliva!«	A
kakor da je nekdo potrkal, rahlo, tiho, boječe.	Mati	Rafaela je vneto in glasno zategnila: »... in	A
smrtni uri. Amen.« Anica je molila naprej, a	mati	Rafaela ni več odgovarjala. Zadremala je bila	A
Dremljem ko zajklja v detelji. Sveta Marija,	Mati	božja...« Anica je prenehala moliti.	A
Anica je prenehala moliti. »	Mati	Rafaela!« »Kaj je?«	A
Streslo jo je. »Jezus,	mati	Rafaela!« »Kaj pa je?«	A
»Vsa je hladna in mrzla.«	Mati	Rafaela je prižigala voščenko in mrmrala: »Oh	A
vzkliknila: »Moliva!« Anica je zdrknila na kolena,	mati	Rafaela je segla po bolničini desnici, ji razprla	A
Sestra Elekta, pozdravite Jezusa!« je vzkliknila	mati	Rafaela. Anici so zavrele obilne, otroško plahe	A
»Sestra Elekta, počivaj sladko!« je voščila	mati	Rafaela in zatisnila oči tovarišici, ki je bila	A
zatisnila oči tovarišici, ki je bila izdahnila.	Mati	Rafaela je rekla to pot prvikrat v življenju	A
v samostanskih zidovih. Takrat je šla gospa	mati	Serafina iz kapelice v svojo sobo in je sedla	A
vedla odurno, odbijajoče.« In zopet je gospa	mati	listala: »Sestra Anakleta.Globoko čuteče srce	A
in pravična!« In še dalje je listala gospa	mati	in brala: »Sestra Engelberta.	A
sestra Engelberta vsaj meščanka!« In gospa	mati	je listala še dalje in dalje in brala ime za	A
Kontesa se je poklonila. »Klicali ste me, gospa	mati!	« »Sem, gospodična Mercedes!	A
Kontesa Mercedes je sedla. Gospa	mati	je primaknila svoj stol in stegnila roko po	A
Spoved, upam, ste že opravili?« »Da, gospa	mati!	« Kontesa Mercedes je kljub odločni besedi pogledala	A
odločni besedi pogledala prednici nekam mimo lica.	Mati	prednica je nekaj časa molčala. Videti ji je	A
In zato vas moram pokarati.	Mati	prefekta toži in po pravici.Ne bom pravila zakaj	A
besedno sladkanje. Odločno je odvrnila: »Gospa	mati,	zdi se mi, da nimam pravega poklica!« »Ne govorite	A
»Hvala!« Gospa	mati	pa se je čudno raznežila, se dvignila in položila	A
ji drhtele kakor v zadrževanem joku. Gospa	mati	je rekla tiho, skoraj šepetaje: »Tudi jaz sem	A
iti!« »Pojdite, dete!« se je nasmehnila gospa	mati,	»in molite! In tudi jaz bom molila za vas!«	A
gospodična Anica pred gospo materjo in gospa	mati	je karala kmetiško dekle: »Preglasni ste in	A
plaho obljubila, da se bo poboljšala. Gospa	mati	pa je sedla in napisala o Anici: »Zdravo dete	A
je prijetna.« »Prijetna,« je ponovila gospa	mati	naglas in vzdihnila. »Prijetna!	A
bilo prazno, gospodične Mercedes ni bilo. Tudi	mati	prednica je to opazila in se nagnila.Ta je osuplo	A
smešni evropščini: . /\ .. stran 81 . \/ »	Mati	gospa!Ena smuk!	A
Ko je prišla, se je zgodilo čudo. Gospa	mati	jo je sprejela, poljubila jo v belo čelo nad	A
stregla Nekega večera pa je razgrnila gospa	mati	prednica svoje zapiske na mizi pred seboj in	A
nekako čudno togotiti. Samo nekaj besed je ujela	mati	prefekta in se nasmehnila kljub svoji skrajni	A
vrgla ven... smuk... pumf, baba rompompom!« Gospa	mati	je odšla naglo na porto in - stopila v sobo	A
Comment? Ali niste gospa	mati	prednica?« se je jadila plemkinja. »Sem, Bogu	A
dasi sem nevredna te časti,« je odvrnila gospa	mati	Serafina. »Kako torej?«	A
Z nogo je udarila ob pod. Gospa	mati	Serafina se je pomilovalno nasmehnila in rekla	A
že izbrala. Elekta bom, sestra Elekta, gospa	mati!	« Gospe materi so se oči orosile.	A
vse sestre in vse matere so jo pele; še stara	mati	Rafaela je drgnila debeli alt in bilo je kakor	A
Elekto je ugasnila slepa sestra Anakleta.	Mati	Ignacija pa se je mučila še šest let.Tisto leto	A
nevest, Jezusovih cvetov. Tedaj je postala gospa	mati	Serafina opatinja.Ko je odhajala, ko je zapuščala	A
Odkod pa si, potep?« »Od Sv. Jakoba, žlahtna	mati.	Od daleč sem,« je odgovoril berač.	A
dejal: »Anica ni take vesele naravi, ko vi	mati!	«Že zardelo obličje je ženi še bolj zardelo.	A
Dekla je vstala in šla.	Mati	pa je govorila sinu: »Vidiš Juri, saj	A
priganjala Katra sina in nevesto. »Ne bom,	mati!	« je dejal sin.Nevesta se je nagnila k njemu	A
Vem, kaj si mislila. Moja	mati	te ne mara in tega ti nisi vedela.«	A
izgubim, ti nisem povedal pred poroko, da se je	mati	ustavljala moji poroki.Zdaj veš, Anica.	A
Juri je naglo stopil k materi: »	Mati,	kaj počenjate.Ali ste pijani?«	A
»Mir imejte!	Mati,	ali se boste tepli?« Žena je drhtela	A
Še nocoj gre lahko .« »	Mati!	« je kriknil Juri, »kdo vam kaj hoče?«	A
da povem, kaj hoče ta tvoja lepa punica -?« »	Mati,	imejte mir,« je prosil do smrti plašen sin.	A
kakor iz čudne dalje ga je slišala govoriti: »	Mati,	ali je to sprejem moji ženi?Sedaj mi je dovolj	A
hipu izrazu pomilovanja, malomarnosti. »Taka	mati,	saj še sina ne ljubi!« je mislila Anica in krog	A
»Zakaj gremo s Peči?«	Mati	mu ni odgovorila, ali temno ji je postalo od	A
Deček pa je dejal modro in resno: »	Mati,	le nikar ne jokajte, Lipček ne da Peči.«	A
le nikar ne jokajte, Lipček ne da Peči.« In	mati	se je kljub žalosti nasmehnila. Kljub	A
Ne misli. Zakaj mora	mati	misliti?Ne mora misliti, ne more misliti.«	A
niti da bi moglo biti ono, kar izraža beseda »	mati«	, nekaj drugega, nekaj nebeško lepega...	A
»Za tri leta.« »Tudi za deset,	mati!	Meni je prav.«	A
Vendar pa je dejal: »Ne bo nič,	mati!	« »Škoda takega hlapca, takega delavca	A
nič,« ugovarja Juri. »A tako,« je zakričala	mati,	»Tomaž ima denar.	A
je storilo milo in skoraj jokaje je dejal: »	Mati,	kaj sem vam storil, da ste taki z menoj.Vam	A
Vam je več za Tomaža, ko za sina. In glejte,	mati!	To je za plačilo, da vas prosim, kjer bi lahko	A
Prav nobene.« »	Mati!	« je prosil sin, »nihče ni nehvaležen, to ni	A
Stari in betežni mož se je obrnil. »	Mati,	« je zaklical Juri, »ali imam strica?«Mož je	A
Lahko si ponosen nanj.« »	Mati,	« je odvrnil sin, »kar sama se pomenita.«	A
mogočen je bil njen glas. Čim lepše je uspevala	mati,	tem žalostneje je propadal sin.K vojakom ga	A
In čudno je bilo. Niti	mati,	niti teta nista govorili radi o Peči.Pač pa	A
radi o Peči. Pač pa je opazila Anica, da ima	mati	vselej, ko jo ona izprašuje o Peči, solzne oči	A
vpraša!« In Anica je res vprašala mater in	mati	jo je objela in huje je jokala ko sicer, in	A
Anica v njenem stanovanju, in ker jo je bila	mati	naučila šivati, se je lotila z malim prislužkom	A
cerkve je prišla, in ona Anica je šla za njo.	Mati	pa je šla po vasi in iz vasi po cesti in pri	A
gori?« je vprašala Anica. »Ne!« je odvrnila	mati,	»pojdi sama!« Teh sanj se je domislila	A
je plala v obraz, »takrat ni dovolila tvoja	mati,	ali bo sedaj, ali ji bo prav?Uboga sem!«	A
in zadrego, in zaklicala je: »Dobro jutro,	mati!	« Ali Katra se je umaknila z okna in	A
pogledati si ni upala Anice. »Z levico ste vstali,	mati!	« se je oglasil Juri. Katra ga je namenoma preslišala	A
stisneva, kaj!« »Vi ste prav res, kakor se tiče,	mati,	« je dejal Tomaž in sedel na voz.On in Katra	A
Lipe, vzel obleko in dejal: »Deset poličev,	mati,	staviva, da je to lice.« »Troti, troti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani