mati (3.401-3.500)

»V Ljubljano boš šel, v šolo. Oče in	mati	se strinjajo s tem.« Pozneje sem izvedel	A
sorodu - po materini strani. Zato so se tudi	mati	tako potegnili zame. »Gospod boš!« so	A
fantič in naju ne bo nikoli razočaral...« so dejali	mati	in me pobožali po razkuštranih laseh z velikim	A
in če iz nje čim več preskoči v mojo butico.	Mati	so mi ves čas močno stali ob strani.Kadar sem	A
posebej zate, da ne boš lačen postal - gospod!«	Mati	pač niso vedeli, da so me v ljubljanski šoli	A
nedeljskega popoldneva kar naravnost razložil: »	Mati,	jaz ne bom gospod, jaz bom profesor!«	A
Mati, jaz ne bom gospod, jaz bom profesor!«	Mati	so obstali tako presenečeni, da sem prvi hip	A
materini strani šolski nadzornik Jurij Zavašnik.	Mati	so ga tik pred jesenjo šli sami iskat.	A
»Sem, a so drugi tudi... « »	Mati	so mislili, da boš pravi gospod...« »Tudi	A
leta ali pa so zavozili vse svoje življenje. »	Mati,	zdaj pa bom gospod, pravi gospod!« sem zaklical	A
maše, zato se res spodobi, da jo imam jaz!«	Mati	so me objeli tako krčevito, da sem se ustrašil	A
srečna vsa moja družina, najbolj pa jaz in moja	mati!	SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ	A
let. Najbolj od vernikov so bili srečna moja	mati.	»Bog je uslišal mojo molitev!	A
gredo nikdar pretirano dobro skupaj, in tako so	mati	prišli na Dobravo. »Jakec, tako dobro	A
roko.« Pa mi ne bi bilo treba tega praviti:	mati	so ena sama, vsaka je najboljša na svetu.Res	A
preveč preproste stvari. »Jakec,« so mi rekli	mati,	»ti že veš, kaj je prav.Druge pa tudi pusti	A
Menda ne?«	Mati	so mi po nekaj tednih svetovali: »Jakec	A
je bil moj - brinovec. »Previdnost je pa res	mati	modrosti.Prav nič nisem bil moder, ko sem jima	A
Danes ali nikoli!«	Mati	so pritekli za mano vsa v skrbeh ter vili roke	A
Šel bom, in konec besedi!«	Mati	so bili tako jezni, da mi niso hoteli pripraviti	A
da ne lezi tako visoko gor!« so me ošteli še	mati,	ko sem jim povedal, da so najvišje slovenske	A
nemških rokah. »To je naša usoda...« so menili	mati.	»Če ne bi bilo duhovnikov, bi bile takšne tudi	A
Ježešmarija, saj te bo kap!« so se ustrašili	mati,	ko so me videli tako jeznega in vsega zariplega	A
občutil na začetku maja leta 1889, ko so mi umrli	mati.	Odkrito priznam, da me je očetov odhod prizadel	A
manj. Na očeta sem bil vezan le na daljavo,	mati	pa so mi vsak dan stali ob strani in so bili	A
ugasnili kot sveča na prepihu. Bili so blaga	mati,	dobrega srca, vredna vsega spoštovanja.Če sem	A
ne bom mogel nikoli uresničiti. »Oprostite,	mati,	za vse moje grehe!« sem jim dejal na glas.	A
napisal tele lastne verze: »Tukaj počivajo ljuba	mati	Elizabeta Aljaž, r. 1813 - 9. maja	A
srčno ste nas vi ljubili, dobra	mati	bili ste, vam hvaležno smo točili	A
kot da sem na Dovje prišel - domov! LURŠKA	MATI	BOŽJA Z Dovžani je tako: če znaš z	A
naj bi se obrnil. Zame je bila prava nebeška	mati.	V hipu me je preblisknilo.	A
izteklo...« V tej resnici je bila moja drobna laž:	mati	so umrli stari triinosemdeset let, o Lurdu pa	A
je bilo vredno usmerjati. Hvala Ti, lurška	Mati!	SLIKANJE ZA AVSTRIJCE	A
postavim, če bom le še živ! O, Bog in lurška	Mati	božja, pomagajta mi, da uresničim tudi to!«	A
Koča vseh koč.	Mati	vseh planinskih mater!« »Ravno toliko	A
je zdelo, da veje iz nje - smrt! KREDARIŠKA	MATI	VSEH KOČ Desetega avgusta leta 1896	A
pri tem delu ni nobenemu nič zgodilo. Lurška	Mati	božja, kateri sem se vsak dan priporočil za	A
bučnim ploskanjem. »Triglavska koča, ti si	mati	vseh koč!« sem ji rekel ob slovesu, ko smo se	A
delo v poldrugem mesecu pri kraju. In katera	Mati	božja naj bo v triglavski kapeli? Dolgo sem	A
je ostala tudi v kapelici na Kredarici lurška	Mati	božja.Morda so tako želeli ranjka mati v nebesih	A
lurška Mati božja. Morda so tako želeli ranjka	mati	v nebesih... Triglavsko kapelico bi morali	A
da večnih nas otmo grobov - vse	mati	kmečka je zibala, iz kmečkih smo izšli	A
kot molil, se hudo motijo. Samo Bog in lurška	Mati	božja sta mi pomagala, da sem lahko naredil	A
ozračju! Kje si se sukala v tej množici, stara	mati	zemlja?Obrnil sem pogled prédse, kamor sva hitela	A
krompirja, iz katere se je mogočno kadilo.	Mati	Barba je na mizo za družino natrosila velik	A
je to k sebi potegnil, režeč se: »Da ne bo	mati	mislila, da slabo kuha!«Pri večerji je nosil	A
gospodinjo. »Pri ognjišču je jedla,« odgovori	mati,	»in sodim, da jo je malo sram pred tabo.«	A
gospodarji, o tem vam ni treba posebej praviti.	Mati	jih je bila polila z »volóvim masovnikom«, mi	A
končanem tem opravilu je spregovorila Meta: »	Mati	je dejala, da naj pride Janez domu.«Ta Janez	A
»Čemu?« »	Mati	pravi.« »Ne grem!«	A
Pri Presečnikovih sta najprej odrinila oče in	mati	s postavnostjo, ki je last pametnih ljudi.Nato	A
res, ko sem dobil prve hlačice, me je vlekla	mati	na malega šmarna dan na Goro.Težko sem hodil	A
sem trpel, a vse je bilo pozabljeno, ko me je	mati	v cerkvi tik sebe imela.Veroval sem v nebesa	A
da prebiva v naši sredi Bog in da bo njegova	mati	zdaj in zdaj stopila s trona, ki je bil obdan	A
še vedno nosil velika štrucova peresa. Tudi	Mati	božja je kraljevala v svojem zlatu.Od oltarja	A
imela pravzaprav obraz brez vsakega življenja.	Mati	božja v svojem rokoko tronu je bila slabo izrezljana	A
Obrnila se je proti Barbi: »	Mati?	« »No, pa le!« je ta odgovorila.	A
ustne, po sem obrazu pa ji je gorelo. Tudi	mati	Barba je bila srečna in z velikim dopadenjem	A
Oglasila se je kratko in ostro: »	Mati	pravi, da pridi domu!« Mehko se je vmešala	A
na kmetih gospoduje pa narava, ki je resnična	mati	resnične poezije! Po lestvi sem splezal	A
»Moj Bog, čemu si prišel? Kaj poreče	mati?	«Kakor vidite, me je poskušala odsloviti.	A
nisem bil gori. »Oh‐ta,« se je oglasila Meta, »	mati,	ali grem lahko ž njim?«Mati je bila v vsakem	A
oglasila Meta, »mati, ali grem lahko ž njim?«	Mati	je bila v vsakem oziru prva inštanca. Odgovoril	A
slaba, katerih jedri sta bili gluhi! »Ali bo	mati	vesela,« se je bahala Meta, »ko bo videla moje	A
Ker se Liza zanj ni zmenila, ga je morala	mati	spraviti v slamo. Drugo jutro se je	A
Jaz pa sem moral odriniti! Radi tega nam je	mati	Barba napravila boljše kosilo in tudi nekaj	A
gozda, od koder se vidijo štiri cerkve. Za tabo	Mati	božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah	A
te pa šele o božiču.« Na vprašanje, kaj dela	mati,	je pokazal na breg Karlovščice, kjer je prala	A
prejkone le s težavo zmagal, da mi ni pomagala	mati	Barba.Do sedaj je molčala, nerada molčala, in	A
plaho in tiho kakor otrok pri prvi spovedi: »	Mati	tudi misli, da bi tista reč nič čudna ne bila	A
posebno je ni zalila kri, ko je odgovorila: »	Mati	pravi, da bi tudi to nič čudno ne bilo.V mestu	A
Od pričetka smo težko in grenko živeli.	Mati	Barba je obilo jokala, plačevala je za maše	A
vzameš vrečo - meni jo je dala Presečnikova	mati	- prvič v roke, te je res sram.Ali že pri drugi	A
človek in žival, v kar vam pomozi lavretanska	Mati	božja in sveti angelci, ki so jo nesli čez sinje	A
se je zvijala, kakor da jo vije božjast. »	Mati	Maruša, ali spet vidite?« je zavpila mlajša	A
spet vidite?« je zavpila mlajša tovarišica. »	Mati	Medudka, kaj vam govori?« je kričal orjak ter	A
Dobja, še prej, nego je prišel oni k njemu. »	Mati	Maruša, kaj vam govori?« je ponavljal velikan	A
Oj, da bi le hoteli pri nas prenočiti!« »	Mati,	takovi ljudje se res ne smejo odganjati,« se	A
»Sveta Marija!« zakliče. »Tu je tudi	mati	Medudka! Ali še živiš?	A
izvlekel umazano prtenino in jo razgrnil po tleh.	Mati	Maruša je takoj padla na kolena, dvignila roke	A
glavo. »Bo li že zaspala?« je vprašala hišna	mati	skrbno. »Naj vendar počaka; pripravila vam bom	A
skuhajte!« Na ta odgovor Stopistranov je odhitela	mati	Dobničanka v vežo.Kmalu se je začulo izpred	A
vse je težko pričakovalo večerje, in še celo	mati	Medudka je zastokala včasih na trdem svojem	A
trdem svojem ležišču. Kmalu je postavila hišna	mati	na mizo veliko skledo, v kateri so se kadili	A
jesti. Tedaj se je pričela prekladati po tlaku	mati	Medudka; iz zamaknjenja jo je prebudil duh mesa	A
gospodinji; »to mora biti bogoljubna hiša, da jo	mati	Maruša tako časti.« In materi Dobničanki se	A
govoriš in premalo moliš, Jerom!« »Molčal bom,	mati	Medudka, molčal,« je zatrjeval Jerom. Obrnil	A
ženska môlči v cerkvi, za to niste poklicane!« »	Mati	Maruša, ta pravi, da morate jezik držati za	A
rastle okrog ogla. Iz hiše sta takoj prihrumeli	mati	Medudka in nje tovarišica.Ta je bila tudi Jeromov	A
drugih potrebščin? Na Visokem je revščina,	mati	Mina!Tudi mi je vitez Hohenburg, predobri naš	A
da ste vse s seboj pripeljali.« »Kaj« ‒ in	mati	Mina je tu za naše čase precèj robato zaklela	A
vitez Hohenburg je imel z mano opraviti, in	mati	Božja ve, da bi bil drugače že prej doma!«	A
mimo ognjišča, kjer je še vedno zapovedovala	mati	Mina.Na zelenem travniku pa se je vrgel v hladno	A
brez pomoči me pušča našega Odrešenika sveta	Mati.	Agata, čemu si prišla v ta kraj!Zavoljo tebe	A
Kupljenika, ko sem ga srečal na železniški cesti?	Mati	Božja, ti mi pa pomagaj!« Že je zavihtel grčevko	A
Pod svojo streho pa ga ne sprejemate več, in	mati	Njegova, sveta devica Marija, koliko je v časti	A
na vas! In takrat bo težko živeti med vami:	mati	bo umirala sredi svojih otrok, in smrt bo pokosila	A
biriči, ko jim je Jerom prišel v pest. Tudi	mati	Medudka in mlajša nje tovarišica sta se nahajali	A
kuhinji in skoraj brez sape se je privalila v sobo	mati	Piškotinja s potnim obrazom, da so ji kar kaplje	A
/ »Nekam v mesto je zletel,« je odgovorila	mati	Marjeta sladko, »pa se mora takoj vrniti!Takoj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani