»Vid ‒ Vid!« vzdrhtita drug za drugim. »Mati ... oče!« zastoka Vid iz zvezane vrste ... Hej-hoj, naprej, naprej, činele, cimbale, žvenket verig in pesem bičev, naprej skozi neskončni vilajet, skozi širno puščo, mimo umirajočih sužnjev ... Naprej, pred samega vezirja.