ljudje (401-500)

je bil norveški, ker francoski in slovenski	ljudje	po navadi niso dolginasti.Pa tudi češki in ruski	A
opotekajoče se noge iskro energije. Takó so belgijski	ljudje,	ki so poprej v gruči pridrževali prokuratorja	A
ne svoje višine ne svoje širine. Zebrasti	ljudje	so bili na tleh pod mogočnimi poševnimi tramovi	A
drugi konec zemeljske oble, tja, kjer so živi	ljudje	že neotip ljive sence.Bilo je kakor razodetje	A
Zdaj sem se ustavil. Še so	ljudje	v baraki.Po travnatem pasu, ki se spušča navzdol	A
zaželeti, da bi otroške roke načele stavbo zla.	Ljudje	so odšli.Ne da bi trgala tišino, prihaja navzdol	A
urah kakor povsod drugod, kjer prebivajo živi	ljudje.	Zato je bilo nesmiselno stegovati tipalke iz	A
pravilno, da so v ekonomiji človeštva takšni	ljudje,	v katerih se ob potrebi zbere ves ponos Adamovega	A
da nekje daleč, na drugem koncu sveta, žívi	ljudje	vejo za našo zgubljeno postojanko in celó za	A
prestroge in skoraj nepreklicne zahtevnosti. Takšni	ljudje	so vajeni ubogljivosti in terjajo poslušnost	A
Harzungenu. A prokuratorja iz Antwerpna so njegovi	ljudje	popeljali s sabo in ga s postaje Celle nesli	A
dekle smejalo in so bili tudi esesovci v kupeju	ljudje	kakor drugi. A tudi potem, ko sva si bila dobra	A
odpeljati, je prišel ves Split na obrežje in	ljudje	so jim nanosili vse, kar je bilo najboljšega	A
so jih do Benetk, dokler jih niso izkrcali;	ljudje	pa so strmeli v stasite plavolaske, za katere	A
jokala. A kaj, tudi v južni Italiji so jih imeli	ljudje	najprej za bandite, a potem so bili zmeraj alarmi	A
pravi izraz. Gotovo, bili so v taborišču tudi	ljudje,	posebno zdravniki, ki so imeli neki načrt, drugi	A
svoji knjigi Medicina na krivih potih. A ti	ljudje	so bili dolgo v takem svetu, in ker jim je bilo	A
in smo bili vsi zagledani vanjo. A slovenski	ljudje	smo preveč zanikrni, da bi zbrali Zorina pisma	A
mlade deklice, lepe gimnazijke. Kakor vsi majhni	ljudje	tešimo svoje komplekse s težnjo po velikanskem	A
sem mu dokazoval, da so bili hrvaški istrski	ljudje	stoletja prepuščeni sami sebi in da je dvakrat	A
vojaški čevlji visečih mož skoraj dotikajo tal,	ljudje	pa v polkrogu pasejo zijala, zakaj vsi so jih	A
pa je šlo za provincialno kolesarsko tekmo;	ljudje	so bili nagosto zbrani vzdolž pločnikov in pričakovali	A
iz bokov njegovih samic; a je spet res, da se	ljudje	povečini ne zavedajo, kakó so pravzaprav igrače	A
ki se parijo pod težko vrečo. Vreča se kadi,	ljudje	izžemajo limonin sok na školjke in poželjivo	A
na nasprotnem pločniku se je zavedel, da ga	ljudje	opazujejo, in da se je tramvaj ustavil in mu	A
uspavanko; potem je vsepovsod razmetano orožje in	ljudje	žgejo smodnik, dečki pa bijejo s kamni patrone	A
domov, ima veke vse bele od moke. Ti kraški	ljudje.	A so, ki so takoj razsodni in preudarni in mesto	A
ves iz sebe, ker ponoči mesi kruh in so mu vsi	ljudje	bratje in sestre - naenkrat pa: Ti si tat, osramotil	A
»Ali sem rekel, da nisem kriv? Zakaj pa so	ljudje	v zaporu, če ne zato, ker so krivi!« Napel je	A
slovniška italijanščina, kakršno govorijo slovenski	ljudje	z dežele, je pomislil.In tudi njegov obraz,	A
ramovanjem. In iz teh umikov rasejo v našem mestu pol	ljudje,	izprijenci, izdajalci.O ne, nobenih velikih	A
cenzurira pisma in ne more verjeti, da takó pišejo	ljudje,	ki so jih za kazen poslali z doma na konec škornja	A
vse ljudi določena krivda.« »Vojaki niso vsi	ljudje.	« »Ne, saj tudi takó ne bi bilo me, saj tudi	A
eno od tistih čudovitih hiš, kjer prebivajo	ljudje	in jim življenje teče brez vprašanj o pokori	A
Da,« je fant ko sam sebi priznal. »A takšni	ljudje	kot sem jaz, se iz takšnega obračunavanja ne	A
je bil norveški, ker francoski in slovenski	ljudje	niso takó dolginasti, pa niti ruski in češki	A
Prav gotovo bi Michèle želela vedeti, kakšni	ljudje	živijo ob tem morju. Takó je mislil in naglo	A
so precéj nejasni in zapleteni. A mi tržaški	ljudje	zelo dobro vemo za to presenečenje ob melodiji	A
rta nebeško prebivališče ob zelenem morju in	ljudje	v njem pijejo sonce in se ljubijo na soncu.	A
Še zmeraj so seveda italijanski in slovenski	ljudje,	a italijanski ljudje niso nič razdraženi, ker	A
italijanski in slovenski ljudje, a italijanski	ljudje	niso nič razdraženi, ker se slovenska beseda	A
Preveč govori in ves čas umika pogled kakor	ljudje,	ki ne morejo s svojo mislijo na dan, ker se	A
da mora biti mrko v tej hiši zdaj, ko so se	ljudje	maščevali nad tistim, ki si ga častila.O, saj	A
Tri leta je, kar se je končala vojska, a ti	ljudje	še niso napolnili z novo vsebino ne svojih glav	A
znanca. Mislil si je namreč, da so tudi tisti	ljudje	srečni zavoljo konca tiranije, vojske in krvi	A
streznilo z votlo glavo sredi starih hiš. Ti	ljudje	so bili dve desetletji kot avtomati, ko pa se	A
preresen?« je vprašal. »O, meni so všeč resni	ljudje.	Mar jaz nisem resna?«	A
preslišala njene besede, kakor preslišijo zmeraj taki	ljudje	vse ugovore.Rajši se je pustila zajeti od veselega	A
zaskrbljena je našobila ustnice. »Študirani	ljudje	pač!« je vzdihnila. »Dekletce, ne bodi jezično	A
verjetno tudi tako, a večinoma so pisatelji	ljudje,	ki so veliko doživeli.« »Da, a ne veliko lepega	A
takšnega rekla? Samo to, kar zmeraj reče mama, ko	ljudje	omenijo, kako so ga obesili za noge.Tudi Carmen	A
borze. Naj reče Mirko, kar hoče, a to so zares	ljudje	brez časti.Nekoč so bili vsi zanj, ker je bil	A
je arhitekt, a on je iz Trsta in tam so čudni	ljudje.	So bili naši vojaki, a niso Italijani.	A
Zakaj bi govorila o politiki! O tem	ljudje	govorijo zmeraj samo tedaj, ko so nesrečni,	A
zasužnjevali svobodne može? Kje ste bili, ko so	ljudje	ploskali ob smrtnih obsodbah?« »Mirko, jaz nisem	A
zmeraj skrbi zanjo in ki tudi ponoči, ko so drugi	ljudje	pogreznjeni v trden spanec, snuje velikanske	A
ki so ga nji opevali, medtem ko so ga pošteni	ljudje	kleli.Prevzela ga je želja, da bi ji z iskro	A
švigajo kakor iskre iz gorečega borovega lesa.	Ljudje,	ki so šli skozi velike preizkušnje in so kljub	A
kako razvit smisel za lepoto so morali imeti	ljudje,	ki so si zgradili vasico v takšnem kraju. Ko	A
lestvico, v katero spada novi gost. Kaj imajo	ljudje,	ki zavzeto berejo knjige, res videz, da so preprosti	A
»Da. Mi, bergamaški	ljudje,	imamo mejo za plotom, tako rekoč.Petnajst let	A
boste dotaknili rajnkega Voditelja. In to so	ljudje,	ki niso ničesar izgubili, to so preprosti in	A
ničesar izgubili, to so preprosti in brezpomembni	ljudje.	« »Vsak diktator si vzgoji svoje vernike takrat	A
povrnjenci iz taboriščnega sveta nepotolažljivo strti	ljudje,	medtem ko so njega zanašali pljuski živahnosti	A
reševala vera v obnovo človeka? Imajo nekateri	ljudje	v sebi neko posebno snov, ki jim poživlja celice	A
letelo po zraku. Ni bil hrup vozil in tudi	ljudje	niso mogli biti, ker ljudje se niso mogli približevati	A
hrup vozil in tudi ljudje niso mogli biti, ker	ljudje	se niso mogli približevati s tako hitrostjo	A
da že vse vé. Samo rahlo je mežikal, kakor	ljudje,	ki niso vajeni dnevne svetlobe, ker so ves dan	A
privoščili skozi stoletja samo premožni, imenitni	ljudje.	In za trenutek jim je z vsem svojim bitjem zavidal	A
koncu premca in se zavedel, da tudi navadni	ljudje	znajo ustvariti takšno ljubezen, ki pa je nekako	A
potežkati svoje veselje. Vseokoli so hodili	ljudje,	za njim je bil ves živ tržič in voziček je drdral	A
privilegirana s tem, da sta pohajala, medtem ko so	ljudje	delali, medtem ko ste na primer ve v tovarni	A
Občuduje me zato, ker sem ji rekel, da delavni	ljudje	niso brezpomembni, je pomislil, a prav to veliko	A
takrat dokler ne bodo ti brezštevilni dobri	ljudje	ponosni na svojo dobroto in jo znali braniti	A
na svojo dobroto in jo znali braniti. Dobri	ljudje	so doslej sprejemali silo, uprli pa se ji samo	A
potopa ali potresa, po katerem bodo preostali	ljudje	začeli znova.Jaz pa vendar upam, da bodo preizkušnje	A
prišel nekdo in dokazal, da so bili pošteni	ljudje	v zaporu, vsi drugi pa naivne lutke, kakor si	A
da so bili za časa strahovlade vsi pošteni	ljudje	v zaporu, in njegov hitri upor je popustil.	A
mislil tedaj, da imajo vsi ti krepki moški in	ljudje	svoj zdrav smisel v sebi in da ne potrebujejo	A
majhnega čolna, ki je kukal izza pomola. Torej so	ljudje	v nji je pomislil, vsaj čuvaj je v nji. »Uganile	A
okno, se mi je zasvetilo, da ga bodo zjutraj	ljudje	našli na obrežju na tleh.A morebiti me je takrat	A
očesu postave. In mislim, da prav zaradi tega	ljudje	dandanašnji ne pišejo dnevnikov, pač pa imajo	A
jezil. Napisal sem tako, pa čeprav se bodo našli	ljudje,	ki porečejo, da sem nečloveški, ker se lahko	A
* Da, nocoj bo sveti večer. Vsi	ljudje	na vseh pokrajinah sveta bodo nocoj imeli sveti	A
»Hm, kajpak,« se je popraskal kmet. »	Ljudje	doživijo marsikaj.« »Marsikaj, marsikaj	A
»Marsikaj, marsikaj...« »In tudi navadni	ljudje!	« »Tudi navadni ljudje so nenavadni.	A
»In tudi navadni ljudje!« »Tudi navadni	ljudje	so nenavadni.« »Hm, kajpak ...«	A
»Hm, kajpak ...	Ljudje	so ljudje.« »Ali pa tudi niso!« je živahn	A
»Hm, kajpak ... Ljudje so	ljudje.	« »Ali pa tudi niso!« je živahno odbil	A
kakor nedolžni otroci. O, popolnoma neresni	ljudje!	Mar resni ljudje gnetejo ilovico, mešajo barve	A
O, popolnoma neresni ljudje! Mar resni	ljudje	gnetejo ilovico, mešajo barve, pišejo pesmi	A
To je vendar igračkanje. Zato resni	ljudje	umetnikov ne jemljejo resno.In tudi pametne	A
del; da so njegovi značaji doživeti in živi,	ljudje	iz mesa in krvi, čeprav niso monumentalne, enkratne	A
je razposajeno odbil Peter Majcen. »Včasih jo	ljudje	čakajo in kličejo, pa je ni od nikoder.«	A
nisem že prej rekel, da umetniki niso resni	ljudje?	... Jasno!	A
spet ne škoduje umetnosti, kakor pravijo. In	ljudje	radi gledajo nekoliko nestvarne podobe in prebirajo	A
slovensko rekli asortiment - duševnih proizvodov.	Ljudje	so se že najedli literarnih štrukljev in mesa	A
mu stisnil roko... Ali ni čudno, da me nekateri	ljudje	ne odbijajo samo srčno, temveč tudi telesno	A
Tilčki: »Samota naj kar laja, samo da ne lajajo	ljudje!	« »Hm, kajpak,« se je popraskal kmet	A
kmet. »Samota ni ravno zmeraj prijazna, a tudi	ljudje	so včasih človeku v napoto.« »Kaj pa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani