nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: 15. marec 1937, poved v sobesedilu:
Po drugi strani pa je moje pero zadrževal strah, da bodo po mojih mislih in občutkih brskali nepoklicani, kajti iz lastne skušnje vem, da je danes čas tak, da je skrivnost samo tisto, kar imaš zakopano na dnu svojega srca in skritega v možganih pod koščenim pokrovom; vse drugo je in mora biti vsak čas na razpolago očesu postave. In mislim, da prav zaradi tega ljudje dandanašnji ne pišejo dnevnikov, pač pa imajo rajši vse misli napisane po stenah svojih src; in da jih ne bi izgubili iz spomina, se vsak dan vračajo k njim. In v tem primeru je človeška nepopolnost zelo koristna: kajti če bi iznašli napravo, s katero bi lahko brali misli, ki so napisane v naših srcih, potem bi bila gotovo polovica naših src zaplenjenih ter bi leta in leta ležala po zaprašenih arhivih, lepo urejena po hrepenenju in drznosti svojih misli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani