In za trenutek jim je z vsem svojim bitjem zavidal rahločutne vezi in skrivne zapletljaje ob plivkanju jezerske vode ob zidkih senčnatih vrtov. Potem je videl družinico na šilastem koncu premca in se zavedel, da tudi navadni ljudje znajo ustvariti takšno ljubezen, ki pa je nekako bolj zrela, bolj preprosta in hkrati tudi pestra in pisana kakor mozaik. Gledal je jezero, kjer je parnik zavil okoli rtiča, in zdelo se mu je, da se je parnik raztopil v soncu in pustil samo svetlobo ljudem za dediščino.