Videti je, kakor da bi se to prebivalstvo predramilo iz hipnoze, se streznilo z votlo glavo sredi starih hiš. Ti ljudje so bili dve desetletji kot avtomati, ko pa se je hudobno čarodejstvo nehalo, niso več poznali gibov pravih ljudi; tako so zdaj podobni možaku, ki bi po pijani noči sredi teh razvalin sedèl na razbitem stebru v visoki travi in topo opazoval, kako se ob njem nesmiselno pase črna koza, si je rekel. Zakaj sem prišel sèm, se je spraševal, ko je stopal mimo podrtih zidov; počrneli so bili, a bršljan jih je bil oblekel v svoj temno zeleni kožuh.