Večkrat se namreč človeku zgodi, da se mu iz prešernega zadovoljstva nad premagano tesnobo misli prehitro porajajo in švigajo kakor iskre iz gorečega borovega lesa. Ljudje, ki so šli skozi velike preizkušnje in so kljub vsemu polni žive notranje sile, najbolje poznajo tovrstna razži vetja; njihova besedna prasketanja jim namreč potrjujejo vero v svojo notranjo živost; in z njimi se kdaj malce tudi znesejo nad vidnimi ali nevidnimi vzroki tesnobe in osamelosti. »Kakor na razglednici,« je rekel.