ljudje (301-400)

ki spijo ponoči kakor malomeščani. In vsi	ljudje	spijo ponoči in ne čutijo magičnih razodetij	A
magičnih razodetij, ki sijejo v meni iz mene.	Ljudje	so evakuacija duha. Anomalija psihologije.	A
Tema se svetlika. »	Ljudje	niso lahko samo opice, marveč lahko tudi osli	A
ETRU ŠP RIT . / . / stran 24 . / Kabinetni	ljudje	Sonce na travi, kako je zeleno! Kako je dober	A
prostosti se znajde. Zatorej: v prostost, kabinetni	ljudje,	da se zaveste svetlih vetrov, gibanja lahnega	A
Listi prinašajo slike bolgarskih obešencev.	Ljudje	‒? Čitajo in se boje Boga, Bog pa je na razpoloženju	A
Žandar terorizira. Veliki	ljudje	živijo po svoje duše zakonih. Majhni po paragrafih	A
. / . / stran 57 . / Žandarji Žandarji so	ljudje	najnižje kvalitete. Hlapci gospodarjevih povelj	A
zidovi Črni zidovi se lomijo nad mojo dušo.	Ljudje	so kot padajoče, ugašajoče svetilke. Enooka	A
ČLOVEK, NA POMOČ! . / . / stran 83 . / Ko da	ljudje	Ko da ljudje imajo po belih čelih vse polno	A
POMOČ! . / . / stran 83 . / Ko da ljudje Ko da	ljudje	imajo po belih čelih vse polno ran, da jim lije	A
rdečem škrlatu. Kakor da bi blagor sejali trpeči	ljudje	z očmi svojimi med ljudmi, ljubijo te: predno	A
‒‒	Ljudje	se imamo lahko radi, a ne smemo soditi.‒‒	A
vse naokoli molčalo. . / . / stran 87 . /	Ljudje	brez src Obrazi ljudi v brezdanji praznini.	A
čudnem klavirju in da se majejo in da vstajajo.	Ljudje	se stiskajo, da ne podere se stavba na nje.	A
joka nekdo? . / . / stran 123 . / Troje čaš	Ljudje	ne vedo, čemu živijo, in če vedo, je laž... Čutim	A
Smrtni opoj Tiho je, mrtvo je, sivo.	Ljudje	frfotajo kakor netopirji od kamna do kamna.	A
Njihova srca so suha.	Ljudje	prodajajo pohištvo, zastavijo srce, zastavijo	A
trudno srce, joj, in vode ni več v Evropi in mi	ljudje	pijemo kri, kri iz večernih sladkih oblakov	A
kamnate, mrke vse, z nizkimi čeli. Na prsi so	ljudje	roke razpeli. Kako?	A
Peto nadstropje V petem nadstropju so dobri	ljudje,	v petem nadstropju in v vlažnih kleteh, tam	A
oj rožice diše lepo, al zame duha nimajo.	Ljudje	krog mene se vrsté, se smejejo, se veselé; moj	A
ne zvejo še mamica, da tega ne zvejo še drugi	ljudje,	da nisem za tvoje srce. Po vrtu je špancirala	A
pravjo, kar hočjo Naj pravjo, kar hočjo ti drugi	ljudje:	na starem ognjišču najraje gori. Na starem ognjišču	A
. / stran 79 . / Od nekod se privleče dim	Ljudje	imajo ogrete stene duše pa kot arktično poletje	A
tujih jalovih tleh? Kje so tisti časi in tisti	ljudje,	ki so v svoje rodne brazde sejali dobro, čisto	A
spreminjasta in zavberna prigliha. Kaj vse	ljudje	pod pazduho vzemo! In kdo se iz naročja vse	A
puntarsrajca bog visel bo z droga, in bodo ga	ljudje	zasramovali. Grob bo dobil sred srenjskega in	A
Udarjajo po najdenčku in skledi ‒	Ljudje	zbero se v svoji novi čredi. Ljudje zbero se	A
v svoji novi čredi. . / . / stran 192 . /	Ljudje	zbero se v svoji novi čredi. Pritihotapljen	A
stran 60 . / V teh časih V teh časih, ko se	ljudje	zbiramo za ponovno zrenje, kamen razpada in	A
trudi, da bi jo lahko razumeli tudi preprosti	ljudje,	in to ji tudi uspeva.Nič več nam ni treba skrbeti	A
in me oblastno motril. »Zakaj pa ne, če me	ljudje	prosijo, saj sem že pet let vajenec v tem cehu	A
brez haska in z obilnimi dimom, tukaj resni	ljudje	pri mirnem delu, tam kričavi otročaji pri brezsmotrni	A
meni je zevala praznota. Popoldne, ko so se	ljudje	že razhajali, je prilezel k meni postaven možak	A
vsak za vse. Zdravniki ste uvidevni in dobri	ljudje,	vsak od njih mi daje, kar mi gre za moje pošteno	A
stanovanje, ona je vpila in tulila za menoj, da so	ljudje	postajali na cesti in silili v hišo, meneč,	A
zdravniki ste malce kruti, a zelo premeteni	ljudje,	ki znate prijeli človeka trdo, a na pravem mestu	A
* Nič čudnega, kajne, da prenašajo bolečine	ljudje,	ki jih je strojilo življenje že leta in desetletja	A
vrstniki in tovariši, veselo družbo so mu delali le	ljudje	dvomljive vrednosti.Soproga mu je umrla že pred	A
pomiril. A kmalu so me sklicali, češ da so	ljudje	nestrpni in me s silo zahtevajo. Ko sem odprl	A
njih kuhali, jedli, pili in peli. »Pa kaj ti	ljudje	ne poznajo počitka?« sem vprašal voznika. »Kakor	A
je on prehodil, splavljanje običajno in se ga	ljudje	poslužujejo očitno, revnejši pri babicah, imovitejši	A
tako. Trentarji so bili takrat zelo pametni	ljudje;	bolezni namreč niso poznali nikakšnih.V tistih	A
da se laže poslavljajo od sveta. »Čudoviti	ljudje	ste Kumljanci!« »Kajne?« je dejal samozavestno	A
tilnikom, zariplimi očmi, kričeč in zmerjajoč,	ljudje	pa se ne brigajo posebno za njegovo vpitje.	A
psovko bi zaslutil prošnjo. »Saj ste od Boga,	ljudje	krščanski!Štefan vina sem obljubil...	A
jih dobiš na zemljo, že davno preobdolženo? -	Ljudje	krščanski, ne pozabite, da je Drozeg že začel	A
pri veliki družinski mizi. »Bog blagoslovi,	ljudje	krščanski!« Z vsemi skupno govori, temu	A
»Čenče! Da se brigate za čenče, ki jih	ljudje	sklepečejo? -Zakaj sem pustil mesto?	A
Žezlo, praviš? Haha,	ljudje	krščanski, ta se zanaša, da dobi kraljico z	A
Jutri pojdeva... Zdaj pa,	ljudje	krščanski, mir za danes!Jaz grem spat...	A
in po travnikih: »Saj so že dobro spravili	ljudje.	« Sosed trmasto molči, zavira polagoma	A
mahoma se spomni, da ga stisne v prsih: Saj že	ljudje	šepečejo, kakšen vrag ga nosi v Trst!Da ni bil	A
. / . / stran 5 . / ni nič nenavadnega.	Ljudje	naše vrste, pametni ljudje, kakor pač sodimo	A
nič nenavadnega. Ljudje naše vrste, pametni	ljudje,	kakor pač sodimo sami o sebi, ravnajo skoraj	A
pisati) le-ta zapisovali, so jih naši kraji in	ljudje	že zdavnaj imeli. Seveda slovenska!	A
razumljivo in logično prebranim zapisom ugovarjajo le	ljudje,	ki slovenskega jezika ne obvladajo, hkrati pa	A
je vse dogajalo v slovenskem jeziku in da so	ljudje	prepevali »svoje kirielejsone«.14 Zaton	A
iz več predpostavk, predvsem iz te, da so vsi	ljudje	enaki v političnem smislu in na sklepu, ki sloni	A
iz ljudstva, ki je vladano. Hoteli so, da so	ljudje,	ki jim vladajo, ljudje iz ljudstva.Prepričani	A
vladano. Hoteli so, da so ljudje, ki jim vladajo,	ljudje	iz ljudstva.Prepričani so bili, da mora biti	A
videti in sami razumeti, da so bili prejšnji	ljudje	(svetniki) v obličje taki, kakor smo mi, ter	A
investicije. Nepričakovano se je pokazalo, da	ljudje,	ki naseljujejo Evropo niso vsi enako vredni	A
Obsežni predeli so opusteli, dežela je obubožala.	Ljudje	so si pomagali sami, tako da so si zgradili	A
»A zdaj je vojska.« »Če	ljudje	nimajo s čim kuriti, ni velik zločin,« je spet	A
zaklical Branko. »Vrata so zabili, gospa, da	ljudje	ne morejo ven.« »Mamaaa,« je zajokala Evka.	A
»Mamaaa,« je zajokala Evka. »In	ljudje	skačejo z oken, gospa.« A tedaj sta onadva že	A
bila majhna in nista razumela, kaj so se menili	ljudje.	Vedela sta, da gori Narodni dom in da ni prav	A
kričijo in plešejo, ko pa so na gorečih oknih	ljudje?	Iskre pa so ves čas priletavale in papá je imel	A
a ko je neki mož v temi zakašljal, so drugi	ljudje	naredili ššššššš, naj bo tiho.Evka je sedela	A
njihov papá ne bil hud. Pa tudi ni prav, da	ljudje	na oknih kličejo: »Na pomoč! Na pomoč!« in črni	A
morje menja barvo. Pa se še učijo, da so nekoč	ljudje	prebivali v skalnatih duplinah, da so si odevali	A
Boji se stopnic, ki se vzpenjajo v breg, ker	ljudje	bodo v prvih popoldanskih urah začeli odhajati	A
dvoriščnega zidu. Parnik se je srečno potopil in	ljudje	so se rešili v čolne.Štefan je pritiskal čevelj	A
zatekel k njemu. Kakor v pravljicah izginjajo	ljudje.	In ker starega učitelja ni več, zato niti k Sonji	A
odprto v noč. A noč je bila modra v mesečini in	ljudje	so bili budni v njeni svetlobi.Zaklenili so	A
5 Ko je umrl, ga nihče ni smel videti. A	ljudje	so romali v Gorico kakor krvna telesca na ranjeni	A
bo več preizkušal ob ostrinah čeri. Zato se	ljudje	spuščajo po vseh stezah in po vseh grapah.	A
širokem prostoru pred goriškim pokopališčem,	ljudje	pa so prihajali in polnili prostorni prostor	A
je bilo skoraj ob oknu, in tam zunaj so bili	ljudje.	O, pa ne toliko zaradi ljudi, borovci so bili	A
svetogorska Mati božja, zapornice so prelomili.	Ljudje	bežimo, bežimo!Ampak kakó, ko pa sta avta zagozdena	A
Tedaj se mu je uprl. »	Ljudje!	« je vzkliknil.»Ljudje!	A
»Ljudje!« je vzkliknil. »	Ljudje!	Prav, a tu, v gorah ti je jasno, da so veliki	A
Prav, a tu, v gorah ti je jasno, da so veliki	ljudje,	veliki misleci kakor orli, ki jih ne straši	A
Ali boš s tem bolj bogat med ljudmi?« »	Ljudje!	Ljudje!«	A
»Ljudje!	Ljudje!	« »Da, ljudje,« je zamolklo rekel Srečko.	A
Ljudje!« »Da,	ljudje,	« je zamolklo rekel Srečko.Zdaj je bil njegov	A
moral biti Milko in ne Emilio. Tedaj so mladi	ljudje	vstopili na postaji in napolnili kupé.A dekleta	A
zase cela knjiga. Poglavje številka: LIX ...	ljudje	seveda mislijo, da razum gospoduje nad besedo	A
in kamne, brinj s turščico in pelin z ajdo.	Ljudje	so brez doma in odhajajo.Njegov nono pa je odšel	A
razmrvlja v zunanji množični obrednosti. Tukaj se	ljudje	iz vseh evropskih dežel zbirajo na visokogorskih	A
občutki. Seveda mi je bilo prav, da francoski	ljudje	tako skrbijo za leseni spomenik, a obe nem sem	A
vidite onkraj steklenega okenca na desni. Mladi	ljudje	se gnetejo ob okencu, meni pa se zdi, da z naše	A
o njem Franc ne bi mogel reči: Gestorben.	Ljudje,	ki se zdaj gnetejo med pečjo in tem ozadjem	A
nemoteno traja in da je še zelo daleč do večera.	Ljudje	so v notranjosti barake, takó da je prostor	A
pomenilo samó, da so v nizki stavbi sredi gorá	ljudje,	ampak tudi, da so se ti ljudje nenadoma začeli	A
stavbi sredi gorá ljudje, ampak tudi, da so se ti	ljudje	nenadoma začeli bati.Bil je kakor svetlobni	A
ki so ga bili v taborišču deležni italijanski	ljudje.	Te so drugi narodi nagonsko povezovali s fašizmom	A
žlice in je sameval nožič, ki so ga skovali	ljudje	v prazgodovinski dobi.Pa slamnjače z vlažnimi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani