komaj (2.101-2.200)

Šel sem, ampak moje oči so bile solzne.	Komaj	pridem v vežo, me zgrabi žandarm za ramo.	A
jaz sem mislil, da bi se vtaknil vanjo; ali	komaj	sem bil takorekoč prst vzdignil, so me na lepem	A
malopridni ljudje niti sovražiti ne znajo.	Komaj	se mi je bilo grenko in težko zgenilo v srcu	A
ali zlezel bi. Jaz pa sem bil droban, da sem	komaj	razločil svojo senco. Sestra je ostala na	A
je prinesla ješprenja, ki sem ga jedel rad;	komaj	sem pokusil, že sem položil na mizo leseno žlico	A
Katekizem, ki smo se ga učili v šoli, je imel	komaj	toliko veljave in spoštovanja kakor abecednik	A
prijatelji, so se mi zdeli v šoli čisto izpremenjeni,	komaj	da so prestopili prag; dišali so po plesnobi	A
življenju in ki časih ponoči zapojo v duši.	Komaj	zaslišim tiste pesmi, stoji pred mano, še ob	A
prikazal se je blag, od večerne zarje obžarjen.	Komaj	da sem še mislil na sijajno Ljubljano; mislil	A
dopolnila, ali šele tam nekdaj v daljni večnosti,	komaj	upanju in strahu dosegljivi.Tudi pozneje se	A
Iz mojega presekanega srca ni bilo besede,	komaj	da je nepriklicana šinila preko suhih ustnic	A
jubeznijo. Svoje najbližje, ki sem jih do tega hipa	komaj	zdaleč poznal, sem ugledal nenadoma v topli	A
resničnosti; ampak Boga mi, da sem izpremenil	komaj	besedo!	A
otresala, toda krila so bila težka in so se	komaj	še genila.Obračala je glavo na to, na ono stran	A
učitelji so sedli za posebno mizo in so pili čaj.	Komaj	je bil zajtrk v kraju, je planila vsa družba	A
posamezne glasove, vikajoče, sunkoma iztisnjene,	komaj	še podobne otroškim glasovom.Ihtenje polno zavisti	A
ceste prazniški šum. In vendar je bilo do ceste	komaj	par korakov; skozi veliko okno sem videl ljudi	A
predrzen njen pogled, brezizrazen je, plaho,	komaj	zavedno iščoč, proseč, očitajoč; in v šminko	A
da bi se branila; zmerom nižje kloni glava,	komaj	vidim še prste visoko iztegnjene roke; pogreznila	A
zvonovi, tako daleč, da je bila njih sladka pesem	komaj	še spomin. Obšla me je prijetna misel, kakor	A
... Kako da si mogel čez moj prag?“ ”	Komaj	da vem, v kateri kraj, v čigavo hišo sem bil	A
mladega doktorja, z velikim spoštovanjem.	Komaj	sem vedel sam, komu sem stiskal roko in komu	A
otroške in popolnoma neumestne vznemirjenosti.	Komaj	sem premeril z razmišljenim pogledom nežno‐vitko	A
odgovoril zelo prijaznemu smehljaju njenemu, in	komaj	sem se ozrl na Marice bujnokošato telo, komaj	A
komaj sem se ozrl na Marice bujnokošato telo,	komaj	sem opazil plašni in razžaljeni pogled njenih	A
polagoma tudi v njegove besede, nekaka lahka,	komaj	čutna humoristična senca.Opazil je bil namreč	A
hrepenenje po tisti lepi mladosti, ki sem se je še	komaj	spominjal, po tistih časih, ko nisem še mislil	A
in češčene prihodnosti? S samo ljubeznijo še	komaj	da bi bil kdaj občinski svetnik, na kako politično	A
Sedel sem tam, pritlikavec na nizkem stolčku;	komaj	so mi dosegle roke rob mize in njen komolec	A
življenja. Kar je bilo zadaj, mi je bilo tuje,	komaj	polrazumljivo.Edino, kar sem čutil razločno	A
že vprašanje samo. Kar sva govorila, je imelo	komaj	opravka s srcem; zakaj srce je govorilo drugače	A
prašal ako mi dovoli da jo spremim na kar mi je s	komaj	vidnim prikimanjem odgovorila.Ko sva bila že	A
mi je da naj jo jutri počakam v drevoredu.	Komaj	sem še ulovil njeno ročico potem pa je zginila	A
v trg, sedaj spet kam drugam. Z eno besedo:	komaj	ji pustimo, da se oddahne ...Časih, mislim, da	A
čudo: počasi gredó, tiho in némo; ne besede ni,	komaj	da je plaho šepetanje.Glave klonejo globoko	A
še vsa v krvi; to je kakor sušica: ozdravi jo	komaj	hudič...Ali nimaš očí, da bi videl, kakó uživajo	A
truden in poljubi ženskih ustnic, ki sem jih	komaj	čutil, so bili istotako razmišljeni in trudni	A
sladkost je v eni sami kretnji, v hipnem pogledu, v	komaj	izgovorjeni besedi.Ves dan mi je bil premalo	A
Kamor sem iztegnil roko, vse je bilo moje;	komaj	mi je bilo treba potrkati, pa so se odpirali	A
klopi in se je pritisnil k sestri. Ona se je	komaj	ozrla s trudnimi, zaspanimi očmi in je pletla	A
sta z velikimi, trdimi koraki, tako da ju je	komaj	dohajal. Videlo se je, da je hotel časih pričeti	A
»Poglej no to hlačnico!«	Komaj	se je oglasil razposajeni vzklik, se je približal	A
nekateri veseli; jaz sem jih gledal in sem jih	komaj	poznal, moje misli so bile kakor mrtve, v črno	A
je roka doteknila moje rame; čisto narahlo,	komaj	da sem jo čutil. Nisem je videl, ali spoznal	A
nerazločne črne postave, ki so se gibale in premikale	komaj	vidno krog njega ter iztezale po stenah svoje	A
trpljenja ni bilo v njih, nič kesanja, nič strahú,	komaj	nekoliko utrujenosti, tiste otroške utrujenosti	A
bleščí se mi v oči. Nisem bila navajena dneva;	komaj	sem razločevala obraze v presvetli luči in noge	A
pripelje mimo kočija v hitrem diru; razločim jo	komaj,	kakor daljne sanje, in nenadoma zavije, pripelje	A
da so se ustavile tudi zvezde na nebu. In	komaj	si izpregovorila, so zasvetile veselejše ter	A
Dolg bo dan in bojim se ga, ker ti ni prijazen;	komaj	se vzdrami, položí svojo težko roko na tvoje	A
Nikoli ni hodil vesel človek po tem klancu;	komaj	se mu je udrla noga v prah in se je ozrl na	A
pragu, ko je prišel mimo. Mlad je še bil, še	komaj	dvajset let, pa je hodil upognjen in je gledal	A
mehkim, vlažnim listjem; črne gozdne steze,	komaj	izhojene, so se križale na vse straní ter se	A
na čelo ... V tistem hipu se je oglasilo; morda	komaj	deset korakov od mene; natanko v tistem hipu	A
klic in tudi takrat je bil čisto blizu mene,	komaj	deset korakov daleč.Nič nisem pomislil in tudi	A
nerazumljivim strahom; nisem se bal njegovih rok,	komaj	njegovih oči; zdi se mi zdaj, da me je bilo	A
bom odložil ...“ Slutnja je bila, še otroška,	komaj	razumljiva; zdaj pa je zapisano vse z razločnimi	A
upognila hrbet še otroku, toda ustavil sem korak	komaj	za hip in sem šel dalje. Deževalo je enakomerno	A
človek gleda z veselim, uživajočim srcem in	komaj	se še zaveda, da je njegov tisti bledi obraz	A
počasi plavajo majhni, tihi, sivi oblaki od juga;	komaj	se razločujejo od neba in ne bi jih videla,	A
človek, ki se boji strahov, govorí o strahovih.	Komaj	sva kdaj mislila na prihodnost in kadar sva	A
je bil tvoj dom in moj ... tam doli spí zdaj,	komaj	da naju še doseže zaspan, samoten glas iz nižave	A
trepetajoče; glava je bila upognjena, tako da sem	komaj	razločil drobni, beli, še čistootroški obraz	A
megli. Drobna si bila in majhna, segala si mi	komaj	do rame; zakaj te nisem vzel takrat v naročje	A
milost hrepenenja ... Le najmanjši del svoje moči,	komaj	žarek svojega ognja potrosi za svoj od začetka	A
popil jo je črn prah ... Le najmanjši del moči,	komaj	žarek ognja ... komaj kaplja je kanila preko praga	A
Le najmanjši del moči, komaj žarek ognja ...	komaj	kaplja je kanila preko praga in je rodila, vse	A
-- ali ga poznaš, ki je umrl od hrepenenja,	komaj	porojen? -- je blodil po teh brezkončnih koridorjih	A
hrepenenje tako močno, da je premagalo resnico.	Komaj	še smo videli črni zid, mrtvašnice nismo videli	A
prihodnosti, ki se mu je svetila od daleč kakor	komaj	razločna luč.”Čas je ... čas je ...“	A
ležal na mojih prsih. Tedaj se je polagoma,	komaj	da sem opazil, premeknila kljuka in narahlo	A
vzdignila v postelji, kako si vstala tiho, da je	komaj	zašumela blazina.Omahovala si, bolna, uboga	A
naročju v to izbo, ogrnila si ruto, da se je	komaj	videl tvoj drobni, beli obraz; in si šla po	A
globoko pod čelom, trepalnice so bile temne in	komaj	vzbočene, črne vejice so segale, se mi je zdelo	A
misel ni bila, kar je šinilo takrat mimo srca,	komaj	beseda je bila, mimogredé in napol izgovorjena	A
ker mu zemlja ni bila dodeljena ... Ni še dolgo,	komaj	ura se mi zdí, ko so bile moje besede še polne	A
roki, po ulicah; nihče bi nama ne bil branil.	Komaj	še verjamem, da niso bile sanje, kar se je zgodilo	A
stopil v temno ulico, ki je bila tvoj dom. Ali	komaj	sem zagledal hišo od daleč, me je zazeblo; ker	A
te povedem na dom, ki je pripravljen zate ...	Komaj	sem prestopil prag, je skočil mimo mene človek	A
se je senca od druge, omahnila je ob zidu ...	Komaj	so utihnili koraki, si se izvila mojemu objemu	A
človek od daleč, sva bežala na drugo stran; in	komaj	je izginil za nama in so utihnili njegovi koraki	A
slabotne, zato ne morem venomer letati za njo.	Komaj	ležem, komaj zatisnem oči, že izgine, tako potihoma	A
ne morem venomer letati za njo. Komaj ležem,	komaj	zatisnem oči, že izgine, tako potihoma, narahlo	A
bile njene oči, kadar so sijale zvezde v njih.	Komaj	je zapihal jutranji veter, so legle dolge trepalnice	A
na njena lica in trudno so zasople prsi; in	komaj	so utihnile ulice in je ugasnil večer, se je	A
bile samo še besede; vere pa ni bilo nikoli. In	komaj	sva si pogledala v oči in sva spoznala, da ni	A
lani je rekel zdravnik, da mu je usojenih še	komaj	par mesecev; ampak strahovito se vleče čas in	A
sega senca bolečine in ugleda jo človek, ko še	komaj	sluti bolečino samo. Videl sem to hišo od daleč	A
zavrženi. Na belo peščeno stezo je sijalo sonce,	komaj	par korakov daleč, ob zidu, pa je ležal sneg	A
plaho, pol predrzno; rdeče krilce je segalo	komaj	do kolen.On je tiščal obedve roki v žepih; stal	A
vrnilo v njeno srce, in solze, ki so jo bile	komaj	zaskelele v očeh, so se pomešale s sladkimi	A
natlačeno polni, so drdrali navsezgodaj, ko se je	komaj	danilo, po vasi navzdol. Francka še ni bila	A
drdralo je po cesti, švignilo mimo in izginilo,	komaj	da so se čuli veseli glasovi z voza...Vse bo švigalo	A
strani doline je bilo višje in tako se je svetilo	komaj	jabolko na zvoniku podružnice. Na vasi le	A
Skočila je preko jarka, na travo. Ali	komaj	je tekla deset korakov, jo je zgrabil strah	A
spoteknila se je in je padla. Vstala je hitro,	komaj	da se je bila doteknila tal in je tekla z eno	A
velik voz, ki je bil ves natlačen, da sta ga	komaj	vlekla kljusasta konja.Romarji, ki so hodili	A
vsakim šatorom so se trli ljudje in Francka se je	komaj	prerila, da bi gledala. Prodajavke so kričale	A
kakor blagoslovljen pajčolan. Francka si je	komaj	še upala izgovarjati besede, ki so stale tam	A
mnogo hudega. Klečala je kakor v oblaku; oči so	komaj	videle od svetlih solza in nog ni čutila.Zazdelo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani