Stopim v vežo in te primem za roko in te povedem na dom, ki je pripravljen zate ... Komaj sem prestopil prag, je skočil mimo mene človek ter izginil v urnem begu; debel stražnik je hitel za njim, toda že ob oglu je postal, zamahnil je z roko ter si otiral čelo. Kakor hitro je skočil mimo mene tisti človek, spoznal sem ga takoj: takrat, ko sem te bil prvikrat ugledal, je sedel na stolu, klobuk pomaknjen na tilnik, cigareto med zobmí.