komaj (1.601-1.700)

da mu jih je sedemdeset in čez, pa mu jih je	komaj	šestdeset.Najbistrejša pamet je v občini; veljá	A
ali, Bog se usmili, odgovorila je tako tiho,	komaj	z roba ustnic, da me je presunilo v dnosrcá	A
korajžen in ker tovariši nimajo kolov!“ Ali	komaj	te je bila spreletela taka misel, se srce že	A
tudi sam negoda in izvržek. Začutil je bil	komaj,	da ga ne gledam postrani, pa se je ves pritisnil	A
Tudi meni se je močno dremalo, poslušal sem	komaj	napol, že skoraj v sanjah.Pripovedoval mi je	A
besed sem bil vajen, bolele me niso nič več,	komaj	da sem se zmenil zanje.Tudi sunek v prsi ali	A
in dekla sta molčé gledala v skledo in sta se	komaj	ozrla name.Ni mi teknilo, čeprav sem bil lačen	A
Vprašali so po tebi in te lepo pozdravijo!“	Komaj	da so bili začeli govoriti in me zbadati, se	A
sem se poslovil od očeta, od bratov in sester,	komaj	da sem jih pogledal; kajti mislil sem ves čas	A
tajil!“ In blagoslovil me je, ko je bila beseda	komaj	izgovorjena.Z lahkimi nogami, ves svež in spočit	A
prigrmel po ulici voz, ki bi ga v podnevnem trušču	komaj	slišal.Nekjé spodaj so se z velikim hrupom odprla	A
tista, ki prinese človeku najnežnejše sanje, -	komaj	razločne, tik pod nebom plavajoče, v jutranjo	A
”Ploha!“ je rekel.	Komaj	da sva se ozrla.Ob pogledu na črne valove, ob	A
ki je tržanom in malomeščanom v zibelko dan.	Komaj	smo zavili mimo rotovža, je mestece kar izginilo	A
meni zgolj ljubezen, za greh še prostora ni ...	komaj	da ga je za bridkost, njeno bolno sestrico.	A
jadrno, kakor po ravnem žametu; pozibaval se je	komaj	toliko in še rahlejše kakor jadrnica na gladkem	A
zjutraj v mesto na čudnih živalih, ki so bile	komaj	še oslom podobne. Sama kost jih je bila in sama	A
črna lastavica, kakor priklenjena; rasla je	komaj	za spoznanje, genila se ni.Toda nenadoma se	A
teh krajih vse polno. Zdelo bi se, da ji je	komaj	deset let: vsa majhna in drobna; bluzica se	A
na roke, na vse teló, samó še časih zaspana,	komaj	razumljiva beseda... Anka je bila zadremala	A
”No, v mestu sem bila!“ Pririla se je	komaj	v vežo in nekatere ženske so hitele pred njó	A
interesantni pojavi, ki vstajajo in padajo nejasni in	komaj	opaženi, podobni sencam v jesenskem večeru	A
Ali kaj je napósled telesno življenje?	Komaj	odprè človek očí ter zagleda z začudenjem in	A
nalahko, v trenotku od Bogá poslanem se zasmeje	komaj	vidno iz neumnega obraza; zasmeje se in bila	A
samem glasu je bilo kesanje in oproščenje ... Ali	komaj	so bile duri odprte, se je stresla, in je umolknila	A
ali jaz te zasačim, primem te za roko, ki bo	komaj	šele izpustila kljuko ... zasačim vaju, kadar	A
bilo oderuško zadelano s kostjó in kožo, temveč	komaj	za silo zoper mraz in veter zastrto s prav tenkim	A
požgani skrbno do kraja, da bi si bil z njimi	komaj	brke osmodil. ”Delaj!“ sem si ukazal naglas	A
plaval sijaj verne vdanosti, ta ljubeznivi,	komaj	razločni, še v najtemnejšo noč trepetajoči sijaj	A
nato pa se neutegoma oglasi gorko srce, ki je	komaj	čakalo besede; midva sva molčala.Meni je bilo	A
kruha! Potrpel bi kako, ali glava me boli, da jo	komaj	nosim!“ Ustnice je imel nekam ploščate, razgrize	A
recimo, deset požirkov vina ... tebi so minila in	komaj	se ti pozna na brkih, komaj na zrelih očeh	A
tebi so minila in komaj se ti pozna na brkih,	komaj	na zrelih očeh ... tebi vesela minuta, meni trpljenje	A
in s polno gotovostjo, ko je tovariš besednik	komaj	zaprl duri za seboj. -	A
tudi zaljubil se ne bo vate!“ Stala je mirno,	komaj	da se je ozrla name.Zdelo se mi je, da je hotel	A
sami gubi, v eni sami črti dam fino, rahlo,	komaj	opazno nekoliko duška svoji prejšnji malomarnosti	A
nadstropju, ravno mojemu stanovanju nasproti,	komaj	za seženj višje.Prikazala se je za trenotek	A
ni razumela samo mojih besed, temveč tudi ono	komaj	zavedno, tiho misel, iz katere so se rodile	A
stilizirane rdeče rože so se vile navzgor.	Komaj	sem jo dobro poljubil - ustnice so se še držale	A
poljubil na senca, rahlo, prav rahlo, da je	komaj	čutila gorkoto njegove krvi. ”Jaz te ljubim	A
/ Odgovoril pa je tako tiho, da je slišala	komaj	krčmarica. ”Jure ... pozna se, da si nezakonski	A
ljudje ne bodo brusili jezikov!“ Jure pa je	komaj	čutil, da je bilo breme lažje; kakor v sanjah	A
je vzdramil, ko je bilo še tako temno, da je	komaj	razločil okno.Ampak že se je prikazala v oknu	A
bila kratka in je držala naravnost v paradiž.	Komaj	je stopil na klanec, je vzdignil glavo, pomaknil	A
ljubezniv pozdrav. . / . / stran 136 . / In	komaj	je dospel Jure do sence, komaj za klaftro je	A
136 . / In komaj je dospel Jure do sence,	komaj	za klaftro je stopil vanjo, je že legel in je	A
dokler ni bil kup visok in težak. Pa glej,	komaj	je od daleč pomislil na tisto črno izbo, na	A
”Saj bo jutri še lepša zarja!“ Pa	komaj	je rekel, mu je bilo na jok in zvrnil je butaro	A
počivala je dolgo časa in obadva sta molčala;	komaj	se je previdno in počasi napotila dalje, je	A
je, lep večer bo!“ Jareb je pogledal jezno,	komaj	se je dotaknil klobuka s kazalcem in je šel	A
pogledala v tla; nič ni rekel, še nasmehnil se je	komaj	in takoj je človek vedel, kako in kaj.V cerkev	A
je ugledal Jareb nenadoma svoje čudne sanje.	Komaj	pol ure, predno se je vzdramil - morda je sijalo	A
žarko razsvetljena in še ne zastrta. Na klancu,	komaj	dvajset korakov pod krčmo, je postal Jareb,	A
na gosposko mesto pod velikim ogledalom.	Komaj	je sedel, komaj je ugledal kozarec pred seboj	A
mesto pod velikim ogledalom. Komaj je sedel,	komaj	je ugledal kozarec pred seboj in še predno se	A
spodobno je sedel, spodobno se je smejal in	komaj	so se doteknile ustnice kozarca. Nenadoma	A
ter se povrnem v svojo neprijazno samoto!“	Komaj	je to premislil, je udarila Liza pogumnega Hojziča	A
dostojanstven, trezno motreč, resno sodeč, drugim	komaj	viden, kakor v megli ... O, kako koristno in	A
Bog v dolino šentflorjansko, temveč zlodej!	Komaj	se je prikazala, leto dni če je tega, se je	A
zaželjeni cilj. Prihajali so najprej natihoma,	komaj	so se pozdravljali, tiho so sedeli.Ena sama	A
premislil stvar najbolj natanko. Redkokdaj,	komaj	v soboto zvečer, je stopil v krčmo, pozdravil	A
blaženosti ... kdo bi vedel?“ . / . / stran 179 . /	Komaj	je dobro pomislil, komaj je pokusil vino, se	A
. / stran 179 . / Komaj je dobro pomislil,	komaj	je pokusil vino, se je vrnila v izbo.Nič več	A
iz tujih krajev, iz daljnih spominov, tihi,	komaj	razločni glas zvona izza gore. Jareb se je	A
tvoj glas!“ je izpregovorila tako tiho, da je	komaj	slišal njeno besedo in da je razumel bolj natanko	A
temi nizkimi vejami, za deblom, ko bi drugo oko	komaj	razločilo vrhove kostanjev ...Nocoj me ne vidi	A
prišel zaspan in pijan v razsvetljeno dvorano:	komaj	je razumel njene besede, komaj je poznal njen	A
razsvetljeno dvorano: komaj je razumel njene besede,	komaj	je poznal njen obraz. ”Ofelija ... saj pridem	A
in nerazodet, in . / . / stran 198 . / ki je	komaj	v sanjah narahlo trenil z očmi, komaj vidno	A
ki je komaj v sanjah narahlo trenil z očmi,	komaj	vidno zganil s tenko roko ?...	A
postavil ga je takoj spet na mizo in ni pil.	Komaj	je vstal župan, so vstali vsi drugi. ”Tako	A
gospod, da vas takorekoč nihče ni klical in še	komaj,	če vas je vabil.In bolje pristoji izobraženemu	A
in Jareb. ”Liza!“ . / . / stran 202 . /	Komaj	je stopil k nji, komaj je iztegnil roko, se	A
/ . / stran 202 . / Komaj je stopil k nji,	komaj	je iztegnil roko, se je umeknila in strog je	A
”Resnično ... jako natančna gospa ...	Komaj	sem vreden...“ Gledal je in od osuplosti in	A
obraz je bil bled in tudi ona je jecljala, da je	komaj	razumel njene besede. ”Resnično že ugasuje	A
pa je ni občutilo, ostalo je hladno in plaho.	Komaj	so prišle nespametne sanje, sem jim verjel in	A
sklonil iz postelje, da bi pobral odejo. Toda	komaj	se je zganil, je segla tista iztegnjena, bela	A
”Hej, Jareb!“ je zaklical Hojzič od daleč.	Komaj	se je ozrl Jareb, odzdravil ni. ”Siv si,	A
stanujem pa skoro tam, kjer sva se srečala. In	komaj	sem te ugledal, sem te rad imel.Zdaj pa mi ti	A
potreba,“ je rekla Štefka, ”da bi te klicala!	Komaj	se bom spomnila nate, pa ne bo huda nobena beseda	A
rdečenosi pijanec, ne vidi nič in ne misli nič,	komaj	na službo, nesrečnik!Mati je vajena trpljenja	A
globokega usmiljenja. ”Eno samo uro -- pa sem že	komaj	dihal, kakor da je bila kuga v zraku.Ona, svetnica	A
spremila, ker je bil lep večer. Na stopnicah,	komaj	da sta zaprla duri, se je privila k njemu in	A
”Strah me je zdaj same!“ je rekla Štefka. ”	Komaj	da se posloviš, se mi zdi, da ne bo nikoli resnica	A
sva dva, me je strah!“ . / . / stran 290 . /	Komaj	je tako zavzdihnil, je planil s postelje in	A
govorila je tako tiho, da so se njene ustnice	komaj	premikale in da je razumel samo strah njegov	A
na stol in je stopil prédnjo, velik in čokat;	komaj	je videl njeno bojazen, je bil močan in je zaupal	A
Damjan, zato da ti bom natihoma povedala ... In	komaj	da boš slišal, Damjan, takoj pozabi in ne povej	A
mraz njenih lic. Šepetala je tako tiho, da je	komaj	čutil dih iz njenih ust; besed ni razumel, razumel	A
XII	Komaj	je Damjan stopil na ulico, je postal ter se	A
in bridkost, da je srce trpelo, v trpljenju	komaj	napol razumelo -- zdaj očitna težka skrb.Črn	A
teh tristo forintov? Svet je tako bogat ...	komaj	trohica bi bila od tega bogastva,nikjer bi se	A
je Damjan v eni sami kratki uri presanjal; in	komaj	se je vzdramil, je bila sobota in je napočil	A
visokem loku čudoma prevalil od vzhoda na zahod;	komaj	je Damjan pogledal proti nebu, je bil mrak.	A
živo oko je gledalo nanj. Hitel je dalje, toda	komaj	je hitel sto korakov, je postal. ”Saj je	A
lakot. Ko je še kralj Matjaž kraljeval, je kmet	komaj	pljunil na polje, pa je vzklila pšenica; komaj	A
komaj pljunil na polje, pa je vzklila pšenica;	komaj	se je postrani ozrl na vinograd, pa je zorelo	A
tem koncu, ne na onem. Izpije kozarec vina,	komaj	si ustna oblizne, že vest zavpije: ”Nehaj!Ne	A
njegov glas je bil tako zamolkel, da so ga farani	komaj	slišali. ”Ali ste živeli, ali ne živeli?“	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani