komaj (2.501-2.600)

orosile. Besede so mu vrele na jezik; kar je prej	komaj	čutil, česar se je zavedal samo kakor v sanjah	A
tem zabuhlim, polumrtvim obrazom. Slišal je	komaj	posamezne besede in ni jih razumel natanko.	A
zagazil na to strašno pot pred dvajsetimi leti,	komaj	štirinajst dni po poroki... Ali takrat je trajalo	A
tej uri, da je bruhala na dan v pretrganih,	komaj	razumljivih besedah vse tisto, kar je ležalo	A
se je bočilo zmerom višje, da ga je dosegel	komaj	še s sanjami.V poslednjem hipu pa, ko mu je	A
bilo srce in zmerom težje. Prišla je mimo in	komaj	se je predrznil, da bi se ozrl nanjo; videl	A
lepote, je danes sama žalost in vsakdanjost.	Komaj	se napravim, da bi pisal o ljubezni ... da, komaj	A
Komaj se napravim, da bi pisal o ljubezni ... da,	komaj	se dotaknem rože, pa uvene ... Tedaj, ko se	A
POET	Komaj	je shodil, ves še majhen in šibek je bil, pa	A
. / . / stran 265 . / ta uničujoča ironija;	komaj	je vzplamtel v srcu prvi plamen močí in navdušenosti	A
izpregovorila, je bil njen glas tako tih, da sem	komaj	razumel. ”Odpusti mi, če sem te kdaj žalila	A
srca, kako so se kar na očitnem trgu prodajale	komaj	dozorele mladosti, kako so se spreminjali celo	A
bežen dih; prikaže se le ozka, svetla špranja,	komaj	za hip, toda prikaže se.Zgodi se v gledališču	A
brezmejno gorjé. Med jetniki sem bil in v spominu	komaj	še razločim obraz od obraza, glas od glasu.	A
glas naraven, preprost in mehak. Vse to sem	komaj	opazil, šlo je hitro in komaj razločno mimo	A
mehak. Vse to sem komaj opazil, šlo je hitro in	komaj	razločno mimo mojega srca.Stopal sem hitro in	A
prišlo na misel, da bi šel, da bi se vrnil sam.	Komaj	sem vedel, kaj se je godilo v meni; srce mi	A
gospodično, toda njena slika je bila meglena,	komaj	sem se mogel spomniti na njene oči.In hipoma	A
In kaj mi je do tega dekleta? Videl sem jo	komaj	enkrat, - še otrok je, nerodna, neumna.Bog vedi	A
vrtu. Oženjen je bil in je imel prelepega,	komaj	šele dveletnega otroka; Bojan mu je bilo ime	A
do mene in ko sem ga nepriljudno zavrnil, je	komaj	za spoznanje zasuknil rep ter me pogledal z	A
zamotovilila pred nogami črna žival, odskočila	komaj	za korak, nato postala mirno pred menoj ter	A
izprehod po hribu; hodila sta počasi in spodobno,	komaj	da sta se ozrla drug na drugega, izpregovorila	A
počiva pod vročim opoldanskim soncem, zablešči se	komaj	srebrna luskina.V drevoredu je senca, nepremična	A
vznemiri kogarkoli. In ker vržejo od sebe vsak	komaj	prerojeni čut, vsako še nago in zaspano misel	A
Upihnil je svečo, zaspal je vroč in nemiren.	Komaj	je zaspal, ga je poklicalo z mehkim glasom,	A
vije se med lokami mirna in tiha, vsa obzirna,	komaj	da časih zašepeče v sanjah nerazumljivo besedo	A
vseh ust, kakor en sam krik - hreščeč, hripav,	komaj	še človeški.Ni se dalo več razločiti, kdo je	A
ko vi še ne veste, kdo da sem, in ko sva se	komaj	še videla?“ ”Pa kaj, da veš, kdo sem jaz	A
neumni smo; prav nič ne vemo, prav nič ne znamo,	komaj	govoriti!Vi govorite vse drugače, toliko da	A
rad?“ Takrat se je nisem dotaknil z roko in	komaj	da sem ji pogledal v oči. ”Rad te imam in	A
nisi pisala? Tako sem bil presenečen, da sem te	komaj	pozdravil ...Sedi!“	A
pazduho, smeje se, blebeče. Jaz je ne poslušam,	komaj	da jo še vidim.Pa pride mimo lep mlad fant v	A
povoda, porojena iz nečistega srca samega!	Komaj	se je porodila ljubezen, se je ljubosumnost	A
ponižna, vdana, vsa solzna prošnja za oproščenje.	Komaj	da sva stopila na cesto, komaj da sem vedel	A
za oproščenje. Komaj da sva stopila na cesto,	komaj	da sem vedel, kako blizu je slovo in samota	A
razločno mislim zdaj in ko si ti pri meni.	Komaj	se zapro tista težka vrata, komaj utihnejo tvoji	A
pri meni. Komaj se zapro tista težka vrata,	komaj	utihnejo tvoji koraki na stopnicah, je spet	A
se je zelo začudil; zdelo se mi je, da me je	komaj	spoznal; na obrazu sem mu videl, da je hotel	A
nečedne psovke za menoj. IX Drugi dan se je	komaj	mračilo, ko sem že blodil po parku.Blodil sem	A
mislijo. Mlad človek je bil, še skoraj otrok,	komaj	da so mu brki poganjali.Na njegovem obrazu je	A
Prišla je tiho, da sem jo v glasnih svojih mislih	komaj	slišal.Plaho, smehljajoče so pozdravile njene	A
Kričal sem, mislim, do noči. Kričal sem in	komaj	sem videl z motnimi očmi, da je upognjena, s	A
rekel zbogom; duri so se tiho zaprle za njo.	Komaj	se je tako zgodilo, sem se vzdramil; ne srda	A
drevjem, ki je bilo še golo in premraženo in je	komaj	poganjalo popje, drugi so se izprehajali med	A
so ubogljive, prijazne, ali spoznal sem jih	komaj.	Počasen, truden, omahujoč je bil njih korak,	A
razljutil!“ je gledal župan ves osupel in je	komaj	razumel pregrešne besede. ”Bodi že kakorkoli	A
mnogimi leti, ko si bil lep in prešeren fant!“	Komaj	je slišal dacar besedo o svojih grehih in komaj	A
Komaj je slišal dacar besedo o svojih grehih in	komaj	je potrkal na skrinjo spominov, mu je upadlo	A
je tudi pokrižal. . / . / stran 85 . / Ampak	komaj	se je pokrižal, je zaloputnil okno in je odskočil	A
...“ Srečala sta se znanca na cesti,	komaj	da sta se pozdravila; iznad rame pa sta se ozrla	A
ki je oskrunil dolino šentflorjansko!“ Ampak	komaj	je tako premislil in zagodrnjal, je začutil	A
vsakem obrazu samo majhen madež, da ga je bilo	komaj	razločiti ob belem dnevu, o mraku celo ne.Kakor	A
gnalo!“ Tako so škropili nanj, ki je grešil	komaj	v mislih. Kadar je ob tihi ponočni uri slonel	A
daljave se je bil vzdignil drugi klic in je	komaj	še segel skozi gosto noč; iz daljave, že izza	A
papirnega denarja že skoro ni bilo več v dolini,	komaj	še nekaj srebra. Pisar Peter je trosil, zapravljal	A
tako veselim in prijaznim licem, da bi človek	komaj	razločil greh in čednost. Ves vesel, zalit	A
oči neveste so ga obilno poplačale. Ampak	komaj	je izpregovoril zadnjo besedo, komaj je vzdignil	A
Ampak komaj je izpregovoril zadnjo besedo,	komaj	je vzdignil kozarec in komaj se je zahvalil	A
zadnjo besedo, komaj je vzdignil kozarec in	komaj	se je zahvalil s primernim poklonom za plačilo	A
čemu da so branja vredni. Opoldansko sonce je	komaj	malo mežikalo skozi gosti bršlin; toliko, da	A
kakor vesoljno nebo samo. Ob slovesu sta si	komaj	segla v roko; na Krasu ne jokajo in se ne poljubljajo	A
njegovemu srcu. Podobe so sence, valovite,	komaj	razločne; govoré v napol razumljivem jeziku	A
megli, v gostem, z rumenim prahom napolnjenem,	komaj	prozornem vzduhu - in prav tako se mu je zdelo	A
kakor pritajeno ihtenje. Anka je bila mrtva;	komaj	so bile izpregledale njene oči, so že ugasnile	A
trepalnic se je zdelo, da leži na njih - kakor	komaj	vidna mokrota - nekaj polzakritega, otožnega	A
Ali ni Muden mali bog proti tebi, čeravno zna	komaj	pisati: denar je denar, a pisarji ga nimajo	A
glasovi in besedami, ali kar so govorili, sem	komaj	napol razumel.Zdelo se mi je, da blodijo vsi	A
sraka in povesila glavo. ”Zadnjič, ko sem bila	komaj	napol zadremala, sem se prestrašila, vzdramila	A
so, ali kaj, pa je iznenada treščilo vanje in	komaj	da se je še perče vilo v črnem dimu ...“ Ozrl	A
Skoro ura je tako minila - poslušala sva oba in	komaj	sva si upala dihati.Za trenotek me je obšlo	A
Še pred nočjo sta se vrnila stara dva. On je	komaj	hodil; že od daleč, ko se je mučil po stopnicah	A
da bi ostal zunaj, vso noč; no, ko je bila	komaj	osem, sem vstal, kakor da bi mi bil kdo zapovedal	A
razgovarjali smo se in jaz in stari sva kadila.	Komaj	sem skrival globoki nemir, ki me je ob tistih	A
ko mi je prinesla zajtrk in me je pozdravila;	komaj	sem se ozrl nanjo in nisem ji odzdravil, ker	A
”No ... jaz sem le mislil ...“	Komaj	je mogel govoriti; besede so bile brez glasú	A
Ni potreba, saj vemo, kako da je!“	Komaj	je bila v cerkvi polovica faranov, je stal gospod	A
Župnik je že prepeval tedeum, ko so bili drugi	komaj	s povzdigovanjem pri kraju.Ceremonije je bilo	A
svetnik, temveč v sivi suknji, ki mu je segala	komaj	do kolen.Tudi klobuk je nosil postrani, dolgo	A
Kaj mislite, da vam v srce ne vidim?	Komaj	da ste me pozdravili pod mlajem, sem vas do	A
noč ognili grehu! Od spovedi pride nekristjan,	komaj	napol očiščen, pa neutegoma v nečistost!“Že	A
da ugledam to slavno faro, predno umrjem!	Komaj	sem vas od daleč zagledal, farani, mi je bilo	A
nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti,	komaj	zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče	A
pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni,	komaj	na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju	A
punčice so bile popolnoma bledosive, da so se	komaj	razločevale ... ko sem si zavezaval kravato, so	A
za kratko sekundo. Šinilo je čez njen obraz	komaj	opazno; toda v senci, ki je zakrila takrat njene	A
dosti prijetno. Otrok nama je umrl, ko je še	komaj	izpregovoril, in takrat sva oba zelo jokala	A
sledu; prišle so polagoma in kakor trudoma, a	komaj	so stopile jasneje izza megle, so se zopet izgubile	A
godile v tem času zanimive reči. Slišal sem	komaj	posamezne glasove, zakaj govorili so tiho ter	A
ne bilo ničesar več. Pljusknilo bi nalahko,	komaj	bi zatrepetal rahel šum skozi temo.Nič bi se	A
breme z mojega telesa ... Vse tiste nepoznane in	komaj	vidne sence, ki so prihajale k meni v temnih	A
obrazom in z vsem životom ... V tem času je pretekla	komaj	sekunda ... ”Pojdi, moj dragi ... in kadar se	A
jutro, le bolj zgodnje, še vse rosno in megleno,	komaj	da se je v rosni kaplji visoko v vejevju zabliskal	A
15 . / drobna, razgreta, težko sopeča, ti je	komaj	dvanajst let. Radar ležeš trudna in potrka skrb	A
tresem!“ Z dolgimi koraki je stopal dalje,	komaj	da se je še ozrl. ”V jarek ni padel!	A
drobna senca, opotekala se na desno, na levo.	Komaj	še dvajset korakov je bila pred njim. ”Zgodi	A
pomoli spotoma še očenaš in češčenomarijo ...“	Komaj	je sosed Luka to pomislil, se je Andrejec nenadoma	A
spomni name, grešnika, in mi odpusti!“ Šel je in	komaj	je storil par korakov, je vztrepetal in se je	A
Stopim bližje, sklonim se; noč je temna in	komaj	razločim v blatu to črno stvar.‚Človek je,‘	A
križ pribit; glava je kakor zakopana v blatu in	komaj	je razločiti obraz, tako je krvav.Kučma leži	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani