komaj (2.201-2.300)

pregrinjal vso daljavo; pod hribom, ki se je	komaj	razločeval iz prahu, se je svetilonekaj belega	A
pusta, kakor velik grob. Vas je bila majhna -	komaj	deset hiš - ali najbolj gosposka daleč naokoli	A
stala zelo dolga, stara in siva pritlična hiša;	komaj	deset korakov od zidú in od gospodarskega poslopja	A
sin je bil in je umrl za ošpicami, ko je bil	komaj	tri leta. Zdaj je imela mati malo zaslužka;	A
zaklete hiše. In oči so bile velike, mirne;	komaj	zavedne, žalostne, koprneče sanje so gledale	A
ljudi, ki so v njej zdihovali in hrepeneli.	Komaj	se je še kdaj izgubil vanjo tuj človek, ogibali	A
ipovedovala njemu. ”Ko sem prišel v to samoto, kjer	komaj	še diha življenje, sem vedel, da si tukaj, Francka	A
senca na mojo dušo. Izprehajam se po gozdu,	komaj	se še malo sveti izza črnih debel, sence prihajajo	A
sredi vroče tišine se ni zgenil niti list.	Komaj	so se bližale od daleč prve večerne sence, so	A
da bi opravila vse do mraka, doteknila se je	komaj	večerje in je gledala skozi špranjo pri zagrnjenem	A
božji svet tam zunaj ... Večeri so bili dolgi;	komaj	je ugasnila luč na zahodu, že se je belilo na	A
bile nemirne, plašne - priplazile so se bile	komaj	in že so ugledale luč in so odhajale strahoma	A
odhajale strahoma in naskrivoma, tako da se je	komaj	zgenilo na rosni travi, v rosnem listju.Noči	A
kamna. Njegove ustnice so bile vzbočene, ali	komaj	kapljica krvi je bila v njih, tako da se skoro	A
Ustnice so se premikale, ali besede, njej sami	komaj	razumljive, so ostale v srcu.Zazdelo se ji je	A
goli vrat. ”Pridi!“ je zaklicala in vedela je	komaj,	koga je klicala. Legla je noč in lepota prejšnjih	A
Slekla se je in je legla. Ali	komaj	je zatisnila oči, jo je obšel velik strah in	A
k vodi - tam je tiho in prijetno, draga - in	komaj	sem jo ugledal, že mi je ovila roko okoli vratu	A
tresla od groze in od bolečine, bežala je in je	komaj	čutila utrujenost.Pot je bila dolga, zmerom	A
je klonila ... Francka je legla; odprla je	komaj	oči, ko je mati kričala tik pred njenim obrazom	A
holmi so se dvigali iz nje - kamenje, osat,	komaj	tupatam je dremalo drevo, ki ga veter še ni	A
pri gospe notarki. Temno je bilo po sobah,	komaj	še se je razločevalo pohištvo.Tudi zunaj je	A
se zasmejala. On je bil mlad, droben fant,	komaj	malo večji od Francke; imel je kakih šestindvajset	A
glas svojega moža - hreščeč je bil in hripav,	komaj	ga je spoznala.Peli so razposajeno kvanto, kruljav	A
zaspala in bi se ne zbudila nikoli več. *	Komaj	se je Francka, mlada žena, ogledala po hiši	A
potno čelo. Mihov ni odgovoril, ozrl se je	komaj	nanj in je šel dalje, omahovaje, sključen, napol	A
Mihov je postal na pragu, pred rdečim zastorom.	Komaj	je premeril omizje s pisanim pogledom, je ugledal	A
Ali Francka sama se je bala življenja.	Komaj	je stopila vanj, že tisti večer, ko je stala	A
in prošenj, ki jih je pisal kmetom, bi bilo	komaj	dovolj za zjutranjo kavo.Imel je veliko knjižnico	A
vedela nikamor. Sedela je na postelji, ko se je	komaj	še danilo in je mislila; mislila je mukoma,	A
odejo, stisnjeni drug k drugemu, na obrazih	komaj	malo rdečice, usteca odprta ... Francka je zaječala	A
Francka se je napravila na težko pot. Stopila je	komaj	prvi korak in noge so bile že trudne od bremena	A
zmeglilo. Mati je sedela za mizo in je pila kavo,	komaj	ozrla se je na Francko.Ko je izpila kavo, je	A
Mati je povedala, da Francka nima očeta -	komaj	je prišla na svet, je šel in ga ni bilo nikoli	A
pa se je napotil v žganjarnico. Mihov se je	komaj	zavedal, zakaj se mu je porodila tako hipoma	A
”E, dela dobim povsod!“ je odgovoril sam in	komaj	je odgovoril, so mu izfrfotale sanje gor v meglene	A
bile čisto tope; spala je napol in je šivala,	komaj	je slišala njegov glas. ”Francka, jaz pojdem	A
gubasto; . / . / stran 97 . / samo ustnice so se	komaj	vidno smehljale pod redkimi brki. ”Stran	A
prijateljeve roke in je govoril z neokretnim jezikom,	komaj	razumljivo. ”Jaz imam otroke doma, prijatelj	A
skrbi!“ toda zgrabilo ga je za grlo, ozrl se je	komaj	nanjo, šel je proti vozu in opotekel se je ob	A
v koleseljnu s kolodvora in je oblečen kakor	komaj	sodnik.In potem pojdejo s klanca, se vrnejo	A
znanec očetov. Zjutraj navsezgodaj, ko se je	komaj	danilo, je odšel na pot in mati ga je spremila	A
trepalnic. Tudi on je pogledal materi v obraz in	komaj	so se mu ustnice zgenile.Obrnil se je in je	A
času, ko je Lojze dovršil šolo. Lojze je imel	komaj	enajst let; debel je bil, toda široka lica so	A
govoriti je začelo, toda še nejasno, jecajoče,	komaj	polurazumljivo.Čudne stvari so bile to, čudni	A
knjigi. Govorili so v čudnem jeziku, človek je	komaj	razumel - če je razumel besedo, je bilo vendar	A
občudovanjem in ljubeznijo, vesel je bil in	komaj	se je upal ozreti.Ob sedmih je bila velika maša	A
pred njim. Ko so delili češnje in štruklje, je	komaj	okusil; potem so napravili velik prostor in	A
skrivala drug drugemu in da se jih nista sramovala.	Komaj	še se je poznala razlika med otrokom in materjo	A
je bilo v cerkvi in slovesno, tako da sta si	komaj	upala dalje.Stare ženske so sedele v klopeh	A
bil, ko se je vrnil domov; izpraševal je in	komaj	je našel hišo; zdela se mu je čisto drugačna	A
pričeli krpati sami. Počasi se je vršilo vse to,	komaj	se je zavedala sama, kako je šlo počasi navzdol	A
dežja, v cerkev. Zvonilo je z malim zvonom;	komaj	se je slišalo, samo časih je zastokalo nenavadno	A
pobegnil ... Obžalovanje je bilo tiho, hipno,	komaj	je motilo vdanost, ki je bila legla že zdavnaj	A
Zaprl je duri in je šel.	Komaj	so utihnili zunaj poslednji koraki, komaj je	A
Komaj so utihnili zunaj poslednji koraki,	komaj	je legla na njeno srce težka samota, so prišle	A
še prositi ne morejo?“ Noči so bile dolge in	komaj	za uro, proti jutru, so omahnile težke misli	A
No, veliko sreče!“ Francka ga je	komaj	poslušala; pogledala je dol na trg - neprijazne	A
Pritisnila je na gumb, zazvonilo je s tankim zvokom.	Komaj	je odprla dekla in je Francka vstopila, je že	A
malobeseden, se je ozrl postrani, poslušal je	komaj,	dal ji je srebrn goldinar in se je vrnil v izbo	A
ji je srebrn goldinar in se je vrnil v izbo;	komaj	da je mimogrede pokimal z glavo. Nikogar	A
kmalu spat; truden je bil in zaspal je, ko je	komaj	legel. Ni še sijalo sonce, ko ga je mati	A
kos potice v gostilnici in vse je bilo potrto,	komaj	govoriti so si upali, ker jim je ležalo na srcu	A
je tuja zmerom bolj. Prihajal je strahoma,	komaj	si je upal odpreti duri in odhajal je naglo,	A
vštric, ali kmalu je pričel stopati hitreje in	komaj	ga je mogla dohajati.Glavo je imel sklonjeno	A
”Nič.“ Sedela sta	komaj	minuto in sta nadaljevala pot; noge so bile	A
po obleki in po obrazu; voz je švignil mimo,	komaj	sta ga še videla.Stopala sta molče dalje in	A
svojem srcu. Časih ni govoril nič, pogledal je	komaj	v izbo in je šel; ali kadar je bil pijan, je	A
izpremenili, klanec sam pa se ni nič izpremenil.	Komaj	je umrl siromak, je prišel drugi v prazno izbo	A
razpadale so tako počasi, da je bilo opaziti	komaj	v desetih letih malo izpremembo; ometa ni bilo	A
je prihajala iz ust ... . / . / stran 161 . /	Komaj	se je zjutraj danilo, se je zbudil in se je	A
je bila v pisano bluzo, beli rokavi so segali	komaj	do komolcev.Govoril je z mehkim, ljubeznivim	A
se pomikali počasi za vzhodne in južne gore.	Komaj	za ped visoko je že stalo sonce nad holmi in	A
taktu dalje, po cesti, ki se je že sušila, ko je	komaj	dež ponehal in se je ozrlo sonce nanjo z zaspanim	A
si, kakor si bil v Ljubljani, ko si sam imel	komaj	jesti, pa si študiral, kako bi pomagal drugim	A
težki vzduh; otroci imajo starikave obraze,	komaj	so prišli iz zibke, pa se jim čelo guba, lezejo	A
ponižnost, nezaupnost, beraštvo brez konca.	Komaj	utriplje mlado srce, že srka beraštvo, trpljenje	A
Lojze ... kako sem te čakala!“ Slišal jo je	komaj,	skoro ni bilo glasu iz prsi in samo ustnice	A
... Mrak je bil v izbi, pusta tišina je bila;	komaj	je čula mati sinovo dihanje, ali zdelo se ji	A
kamen je ležal na odeji, na njenih prsih, in	komaj	je dihala pod njegovo silno težo; nato se je	A
kakor da bi bili imeli najmanj sto oralov sveta.	Komaj	je kopnelo po prisojnih rebrih, smo hiteli v	A
da je hodil roko v roki s tujcem. Poznal je	komaj	tisto roko, kožo na licih, trepalnice na očeh	A
od hiše do hiše, in malha se čudežno polni.	Komaj	stoje v veži, komaj zmolijo kratek očenaš za	A
malha se čudežno polni. Komaj stoje v veži,	komaj	zmolijo kratek očenaš za verne duše, se prikaže	A
zarumeneli, na nekaterih se je . / . / stran 236 . /	komaj	še poznala pisava.Pesmi so bile, nekatere še	A
bila tam materina podoba, zdaj je ni bilo več.	Komaj	da so se še poznale izglajene, zabledele sence	A
so se še poznale izglajene, zabledele sence,	komaj	še da se je svetilo izza njih megleno in motno	A
priklicala zabledeli obraz. Z očesom nisem videl,	komaj	da sem z mislijo slutil zabrisane poteze, luči	A
bil bel in strog, kakor kip mučenice. Samo na	komaj	vidni potezi krog usten se je poznala tiha,	A
sonce, od oltarja je vstajalo dišeče kadilo v	komaj	vidnih plavih oblakih.In njemu se je zdelo,	A
njemu in bi ga nalahko privzdignil; tedaj bi se	komaj	zgenile, komaj vidno bi vztrepetale preširoke	A
nalahko privzdignil; tedaj bi se komaj zgenile,	komaj	vidno bi vztrepetale preširoke polne ustnice	A
ostavili samo, zaprli so me v mrtvašnico ... In	komaj	sem bila prišla, nič jim nisem storila.Sunili	A
nasmehnil. ”Še bo treba potrpeti, na pol poti smo	komaj.	“-- Pa je bila vožnja že dolga, veliko je bilo	A
je bilo hrepenenje. In ker je bil voz šele	komaj	na pol poti, se je povrnila Metka v prijetne	A
Nerazumljive so ji bile takrat materine solze,	komaj	jih je videla v polspanju.Noč pa je bila dolga	A
Franc in da bi jo natepel. Prišel je in se je	komaj	ozrl in je šel mimo.Poklicala bi ga, ali ni	A
”Franc!“	Komaj	je zgenila z ustnicami, ali njegovo srce je	A
poslikana in umazana, tudi strop je bil teman,	komaj	se je razločeval rdeči plašč Kristusov, ki je	A
Žalostne Matere božje. Ves teman je bil oltar,	komaj	se je razločil beli prt.Nad oltarjem je bila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani