nova beseda iz Slovenije
so bile izginile bog vedi kam; lica so bila | čisto | usehla, ohlapna, da so štrlele visoko tenke | A |
suval, je igral na njegovih ustnicah nedolžen, | čisto | otroški smehljaj ... Jaz verujem trdno in iskreno | A |
kanaljo. Ali ona pomigne z mezincem, pomigne | čisto | nalahko in kakor v sanjah; - kje je halja?Tako | A |
je bil prinesel iz zvonika dvoje mladih sov. | Čisto | negodni, zelo nebogljeni sta bili.Temnograhasto | A |
in je gledal name postrani s plašnimi očmi - | čisto | kakor pajac, ki stoji na odru do pasú upognjen | A |
nikomur in ničesar blagega, ki se ni brigal za | čisto | nič nego za jelo in pilo in ki je bil kljub | A |
njegov glas. Večerjal sem, spal sem in sem | čisto | pozabil na tisto istorijo; z lahkim in veselim | A |
Jaz sem! - bi mu ne verjel; ker pa tají, ni | čisto | gotovo nihče drugi nego Krištof Kobar!“ Oni | A |
Krištof Kobar, sloviti razbojnik, temveč da je | čisto | navadni pocestni, tatinski smrkavec Jožef Mrovec | A |
kako je marsikateri človek, posebno v politiki, | čisto | navaden, kvečjemu gnjatim in kračam nevaren | A |
zložil na čast ljubljeni devici ... ali to so | čisto | posebne reči, zaradi teh devic! Bodi šepav | A |
ljubezni željan sem razložil svoje hrepenenje | čisto | navadni vlačugi, pa se mi je zasmejala v obraz | A |
spomin; več ga ni ... Prikaže pa se nenadoma mati, | čisto | majhna, čisto drobna, nič preplašena, samo začudena | A |
Prikaže pa se nenadoma mati, čisto majhna, | čisto | drobna, nič preplašena, samo začudena; na cesti | A |
zdel kakor črn birič. Sveže jutro je bilo, | čisto | nedeljsko, svet je bil umit in počesan.Široka | A |
ko je stal pred sodniki. Izpovedoval se je | čisto | mirno in brez strahu.Ni tajil niti z besedo | A |
postavila pehar na mizo. V lastni omotici sem videl | čisto, | da je prebledela. Še je vprašala: ”Kdo je | A |
Veliki noči. Blizu je že bila in vedeli smo | čisto | vsi, kakšna da bo naša Velika noč: prazniki | A |
”Ná še ti!“ In dal mi je svetel groš, | čisto | nov. Do tiste ure še nikoli nisem imel groša | A |
potno roko. . / . / stran 21 . / ”Za groš ... za | čisto | nov groš!“ Ko sem tako odgovoril, se mi je | A |
da je govoril za mojim hrbtom nekdo drugi, s | čisto | tujim, globokim in grdim glasom. Dateljni | A |
samim. . / . / stran 22 . / ”Dali so mi groš, | čisto | nov, svetel groš.Pa vam ga nisem prinesel, še | A |
prečudne kletve. V vsem takem početju je bilo samo | čisto | veselje, greha nič.Katekizem, ki smo se ga učili | A |
vera, nikjer priučena, od nikogar zaukazana; | čisto | ponevedoma je bila od vsega začetka samovoljno | A |
da bi zažvižgal. Tedaj sem ugledal kaplana | čisto | blizu, spremenjenega, neznanega; sveto svetal | A |
tisti tihi človek, ki leži na postelji in je | čisto | mrtev, pa še zmerom gospodari v hiši, sega v | A |
bile nastežaj odprte . / . / stran 27 . / in | čisto | bele.Mislil sem, da spi; ko sem ga narahlo pobožal | A |
godé na svetu. ”Snoči je še vékal, zdaj pa je | čisto | mrtev!“Na cesti mi je prišla naproti soseda | A |
suhih, čudno smolastih besed, ki so prihajale | čisto | ponevedoma iz grla preko vročih usten.Edina | A |
Neznana sladkost se mi je prelivala po telesu; | čisto | sam in naskrivaj sem vedel, da se je bila moja | A |
najljubši prijatelji, so se mi zdeli v šoli | čisto | izpremenjeni, komaj da so prestopili prag; dišali | A |
kapalo neprestano, kakor gnusne črne kaplje v | čisto | posodo mojih sanj; prav tako mi je bilo, kakor | A |
pesem je imela na koncu riman repèk, ki je bil | čisto | podoben učiteljevemu kazalcu: ”Roké na klop | A |
govoré svoj jezik, mislijo svoje misli, živé | čisto | svoje življenje.Resnični ljudje so, ali vendar | A |
kaplje, poslanci nebeški. Moje srce bi bilo | čisto, | moje življenje brez zlega; oboje bi bilo kakor | A |
življenje in ravnanje se mi je zdelo nedolžno in | čisto, | kakor njiva tam na Klisu.Zdaj sem občutil v | A |
ne radosti, ne žalosti; zavržen kamen je. | Čisto | na dnu je kljuvalo neprestano in hitro, so šepetale | A |
ropotaje skozi trg, se mi je zdelo, da se vozimo po | čisto | tujem kraju.Cerkev svetega Lenarta sem pogledal | A |
požuga. Zato se mi zdi, da podoba te mladosti ni | čisto | resnična, da jo je bil popačil šolmašter. | A |
ki smo geklärt‘. Ti pa morda misliš, ne, | čisto | natanko vem, da tako misliš, da smo zatajili | A |
vlekli naši otroci in vnuki. Morda ni to nehanje | čisto | nepotrebno, morda ni popolnoma brezsmiselno | A |
vdrugič, njegove misli pa so bile daleč, na | čisto | drugih potih. Glava je klonila zmerom nižje | A |
je samo, da bi vedel, zakaj ... Morda je vzrok | čisto | blizu, popolnoma pred mojim nosom in ga le zategadelj | A |
venec, ob odru so gorele sveče; v koščenih, | čisto | belih rokah je držala mati razpelo in molek | A |
glejte, pa glejte natanko!“ Prvi hip se je muha | čisto | mirno zibala na valovih; tenka krilca so ostala | A |
vzdignila; glava z ogromnimi očmi je klonila | čisto | k tlom; nogé so tavaje iskale opore, plezale | A |
sunkoma priplulo na gladino. Tam se je zibala | čisto | mirno, kakor mrtva; zdela se mi je manjša, nego | A |
parkrat hitro in brcaje zaokrenila, nato je ostala | čisto | mirna, gledala je z velikimi očmi. ”Spoznala | A |
do brega ter se rešila, saj je imela krila že | čisto | suha; tako pa je poginila od groze!“ Zajel | A |
po hribu. . / . / stran 18 . / Gledal sem | čisto | luč v njih očeh in hudo se mi je storilo, ker | A |
pustosive osamljenosti in sem se umaknil ljudem. | Čisto | sam sem bil v krčmi, v veliki, temni izbi. | A |
vzdignil tenki, srpasti ščip; bil je mlečnobel in | čisto | brez luči, toliko da ni utonil med zvezde, ki | A |
NEPOTREBEN ČLOVEK Moje življenje je | čisto | brez pomena, -- brez pomena za mene samega in | A |
mi, da tudi nič zanimivega ni. In jaz poznam | čisto | navadne poštene ljudi, ki ne stoje niti višje | A |
če bi te ne bilo tukaj, bi bilo tudi vseeno; | čisto | vseeno!“Niso me podili iz družbe, ali tudi pogrešali | A |
ti si bedak, je dejal. Tu se mučiš in trudiš | čisto | po nepotrebnem.V svoji naivnosti greš in se | A |
povedal kaj prijaznega, toda nisem mogel, ker bi | čisto | gotovo zajokala ter se me oklenila okoli vratu | A |
ozrl zjutraj skozi okno in je sijalo tam sonce | čisto | svatovsko.Precej sem se spomnil na domovino | A |
da sem ji bleknil časih besedo, ki je ni bilo | čisto | nič potreba.Tako sem sam prilival tistemu skrivnemu | A |
blagor, skrbi obenem tudi za blagor naroda in s | čisto | nacionalnega stališča so najbolj spoštovanja | A |
nehoté in z nejasno pametjo, zdaj pa sem jo | čisto | trezen privlekel na prodaj. ”In če bi jo | A |
vas? Očitam jim sam dovolj, zakaj resnično: | čisto | brez koristi so gledale prej!“ O ti skrpucani | A |
ki sem ga pričakoval in ki me zategadelj ni | čisto | nič vznemirilo.Pripravljen sem bil nanje in | A |
nebu so sijale zvezde; zdelo se mi je, da so | čisto | blizu in da mi gledajo v obraz s smehljajočimi | A |
strahu? Odprl sem oči in ugledal sem pred sabo | čisto | neznan obraz. Kdo si? | A |
slišal sem jasno njen očitajoči glas. ”Kaj si | čisto | pozabil name, Franc?Dolg je bil večer in ves | A |
Veseli ste bili nocoj, gospod doktor, in ste | čisto | pozabili name!“ Vzdramil sem se iz dremotnih | A |
pride zdaj, ali ne odpre duri, tako počasi, | čisto | tiho, kakor sem se bal otrok strahu opolnoči | A |
pod kostanjem in jo pričakoval. Čutil sem vže | čisto, | da mi ni brez nje živeti.Sem ter tja sem se | A |
vaških zvonov ali enakomerno tiktakanje ure. | Čisto | nevede sem se zagledal v obraz gospodične Ane | A |
poti je bilo le dobri dve uri. Nebo je bilo | čisto | jasno, samo na zahodu se je rdečilo v zadnjih | A |
Kako misliš, Mak, o tej ... Ani?“ ”Imeniten, | čisto | pravilen rimski nosek ima.“ Moj prijatelj | A |
Noge so bile bose, zelo velike in od prahu | čisto | sive.Nič se ni upiral, ko ga je držalo za lakti | A |
prahom. V roki je držal dvoje zelo velikih, | čisto | novih škornjev; bingljala sta neprestano, ker | A |
bil še bolj siv in upal, ustnice so bile že | čisto | višnjeve.Čokati človek se je vrnil h klopi in | A |
takrat godilo; in da je bilo morda v resnici | čisto | drugače, nego se spominjam.Prišli smo na pokopališče | A |
in daljne sreče, kakor vselej, kadar sva bila | čisto | sama; in bila bi sestra in brat, obadva otroka | A |
stopil v noč, se je roka doteknila moje rame; | čisto | narahlo, komaj da sem jo čutil. Nisem je videl | A |
umrlo. Takrat se je začela komedija, tista | čisto | navadna, ki je človeku odurna samo zategadelj | A |
dni!“ naju je pozdravila. Njena roka je bila | čisto | mrzla, ko sem jo stisnil.Pogledala me je z velikimi | A |
vdrugič tisti tožeči klic in tudi takrat je bil | čisto | blizu mene, komaj deset korakov daleč.Nič nisem | A |
stresel in sem vzdignil glavo. Veža je bila | čisto | temna in je držala na neširoko, dolgo dvorišče | A |
tako da sem komaj razločil drobni, beli, še | čisto | otroški obraz; tenka bluzica se je bila na rami | A |
zabuhli obraz z majhnimi, vodenimi očmi je bil | čisto | živalski.Obadva sta molčala; samo iz njenega | A |
razumem. O mraku je bilo, ko sem te srečal; | čisto | blizu naju je prižigal svetilko človek v dolgi | A |
ter omahnil sreči v naročje, cilju, ki je bil | čisto | blizu in ki ga njegove slepe oči niso videle | A |
objame bolnika bolezen, mu napolni srce in dušo s | čisto | novim, posebnim življenjem, ki je zanj resnica | A |
narahlo, tiho so se odpirale duri. Med durmi, | čisto | spodaj, se je prikazal njen obraz; sklonila | A |
mati, neumna in začudena, je prosila hlastno, s | čisto | neznanim glasom: ”Dajte mi tisto obleko ... mojo | A |
obraz mrzel in oči, ki so bile odprte, so bile | čisto | bele. Tisti večer nismo prižgali svetilke | A |
najin delež nemir in strah ... Glej, spala si in | čisto | blizu je bil tvoj obraz, kiga tako ljubim, in | A |
ki . / . / stran 187 . / ga tako ljubim, in | čisto | blizu so bile tvoje ustnice, tople, polodprte | A |
rad. Saj sem jaz tudi izgubljen pes, ampak | čisto | navaden pes; ti pa imaš rdečo pentljo okoli | A |
Pojdiva tja ... tam si odpočijva!“ Nagnil sem se | čisto | blizu k tebi in sem videl tvoj obraz in sem | A |
temnega, neprijaznega je bilo v preteklosti, | čisto | blizu; neprijeten gost je bil pri meni in še | A |
Nagni se k meni; vzdigni obraz, v oči mi poglej, | čisto | blizu!Ne vdanosti, Nina! | A |
dolgočasen mir. Mir je bil tudi na njenih nežnih, | čisto | belih licih in v njenih očeh, ki so bile široko | A |
sanje, iz prezrelega življenja porojene, so bile | čisto | otroške.In tedaj se je zgodilo, da jo je prijel | A |
kihne, zakašlja in izbruhne ... Tam na polici, | čisto | zadaj skrita, je namreč drobna steklenica in | A |
bilo lahko drugačno to življenje in da ni bila | čisto | napačna tista misel o vstajenju ...Kaj pravite | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |