nova beseda iz Slovenije
porojenima, nama ni bilo dodeljeno, da bi uživala | čisto | radost, o kateri sva sanjala za hip v nespametnem | A |
najneznatnejše okoliščine, spominjala se je | čisto | natanko vsake zlobne besede, zalučene v obraz | A |
ugovarjala ni ... Ali nekega dne stopi pred njo | čisto | nenadno in nepričakovano: ”Njiva je moja; sodnik | A |
zdaj hinavstvo? Tudi snaha, - o, videlo se je | čisto | dobro, da so bile njene besede prisiljene.Govorila | A |
zadremala, četudi . / . / stran 281 . / je čula | čisto | jasno, kaj se godi krog nje.Zatisnila je oči | A |
licih s prijazno roko. Vse prelepo pričakovanje | čisto | novega življenja, velike neznane sreče se je | A |
suho telesce je bilo skrčeno, da so bila kolena | čisto | blizu obraza ... Prišel je bil zvečer mimo | A |
gledala Francka dol v dolino, se ji je obraz | čisto | izpremenil, gorel je v zdravi, krepki rdečici | A |
žalost je bila že daleč zadaj, izginila je tako | čisto | in brez sledu, kakor so izginile sence, ki so | A |
tako da so bili kostanji, ki so rasli ob zidu, | čisto | pritlikavi.Velika vrata so bila na stežaj odprta | A |
nosilo, kakor da bi plavala. Zdaj jo je zaneslo | čisto | blizu cerkve, tja k šatorom, kjer so prodajali | A |
šla je počasi - bilo ji je, kakor da bi bil to | čisto | tuj kraj, ki ga je videla samo nekoč v sanjah | A |
stopil k njej Kovačev hlapec, lepo oblečen in | čisto | drugačen; in tudi ona je bila lepo oblečena | A |
že vse v somraku, drevje je bilo od daleč že | čisto | črno, voda je ležala tam skrita in temna, kakor | A |
hrepenenjem, pričakovala je novega veselja, | čisto | neznane sreče, ki je ni okusila nikoli prej | A |
mu je ležal na čelu, ki je bilo tako mirno in | čisto, | kakor iz belega kamna.Njegove ustnice so bile | A |
nerazumljivo trudno in otožno; sedla sta na klop, | čisto | tesno telo ob telo in sta zatisnila oči.Zdramila | A |
se plazila po temnem mostovžu v gluhi noči. | Čisto | blizu so že strmele pečine v neizmerno višino | A |
je v postelji. Nekaj se je zlobno zasmejalo | čisto | blizu, prišlo je k njej in jo je pehnilo surovo | A |
njej in jo poljubil in nato sta sedla na zofo, | čisto | blizu drug k drugemu in pritiskal jo je k sebi | A |
razsvetljena soba je prihajala bliže in tako sta sedela | čisto | pred njo, poljubavala sta se čisto pred njo | A |
sta sedela čisto pred njo, poljubavala sta se | čisto | pred njo, da bi ju dosegla, če bi iztegnila | A |
je laže, ker je bila cesta zmita in na sredi | čisto | trda in gladka, samo mestoma posuta s kamenjem | A |
bilo voza, ne romarjev nikjer. Tam v senci, | čisto | v temi, je stal malin in voda je šumela.Deževati | A |
licu, ali da bi rekla samo ljubeznivo besedo, | čisto | mirno, prijateljsko: ”Kako se ti godi, Francka | A |
bila in majhna, obraz je bil bel in prenežen, | čisto | gosposki, tako da so se ji posmehovali; tudi | A |
gledala je dol z zastrtimi očmi - in bi se sklonil | čisto | blizu k njenemu obrazu: ”Francka!...“ | A |
zibal se je in tresel v vetru ter se potopil v | čisto | sinjino. Francki je bilo težko in sladko; | A |
ljubil jo je resnično. Slonela sta ob plotu, | čisto | v senci, časih je zašuštelo nad njima in par | A |
Tudi njej se je odpiral velik in čudovit svet - | čisto | novo življenje se je razgrnilo pred njo in lica | A |
mahoma prekinil razgovor ter je preskočil na | čisto | drugo stvar, ki je bila prav tako navadna in | A |
obraz je bil še bolj droben in bel nego prej, | čisto | prozoren, tako da so bile oči nenaravno velike | A |
priklonil se je nalahko in se je nasmehnil v | čisto | otroški zadregi, spodaj pa so kričali in ploskali | A |
ljubil. Zaupal je naposled vanjo kakor v mater, | čisto | po otroško.Zdelo se mu je naravno, da mu je | A |
v sanje, ki so bile tako jasne, da je časih | čisto | pozabil na resnico in seje strahoma začudil | A |
odprla žilo. Dnevi so prihajali drug za drugim, | čisto | enaki, vsi strašni.Mihov ni prašal nikoli, odkod | A |
je spoštoval; odkril se je, kadar je šel mimo | čisto | neznan človek, ki je bil samo po obleki podoben | A |
nekateri bogati in drugi ubožni, se mu je zdelo | čisto | naravno in naravno se mu je tudi zdelo, da je | A |
kmalu pričel gozd, nizko redko drevje je bilo že | čisto | golo, tupatam je še visel rumen list in se je | A |
pokleknila in je iskala dolgo; goldinar je ležal | čisto | zadaj v prahu.Ko se je poslovila, je sedela | A |
otroški je bil ta nanagloma ostareli, od žalosti | čisto | spačeni obraz. Francka je vedela, da se ni jokala | A |
zbudila iz sanj, iz lene pijanosti, ki je bil že | čisto | zadovoljen v njej.”Delat, Mihov!“ je zaklicala | A |
sanjarskih in v vseh nesrečnih ljudeh. Sam - o, | čisto | sam, čisto lehak in svoboden tam zunaj v prostranem | A |
v vseh nesrečnih ljudeh. Sam - o, čisto sam, | čisto | lehak in svoboden tam zunaj v prostranem svetu | A |
gledale motno; trudna je bila, misli so bile | čisto | tope; spala je napol in je šivala, komaj je | A |
Suh je bil, obraz mu je bil nekako starikav, | čisto | je bil podoben očetu.Ko mu je bilo sedem let | A |
ki jih mati ni verjela; ni legal, govoril je | čisto | nedolžno, a iz besede, ki jo je slišal slučajno | A |
otrokom in materjo, celo obraza sta si bila | čisto | podobna, oči so sanjale enako in so gledale | A |
nadlegovali tako dolgo, dokler nas niso slekli | čisto | do nagega ter nas spodili na klanec.Mene so | A |
materini postelji. Mati je klečala na tleh, | čisto | je bila sključena v dve gubé in Lojze je slišal | A |
smejali - obrnila se je živahno in obraz se ji je | čisto | izpremenil, osoren je bil in neusmiljen.”Lumpje | A |
izpraševal je in komaj je našel hišo; zdela se mu je | čisto | drugačna, bolj majhna in bolj umazana, in ne | A |
... Povejte | čisto | nakratko, tako je in tako.Nič tarnati, nič nadlegova | A |
Francka in sama se je začudila svojemu krepkemu, | čisto | neberaškemu glasu. Župan se je razjezil. | A |
denarnici in ji je dal petak, lepo zvit, še | čisto | nov. Hotela se je zahvaliti, ali obrnil se | A |
stranskih potih v drevored in v gozd, da je bil | čisto | sam svoj in se je igral s sanjami, kakor se | A |
neizmerno, če sta se ozrla nazaj, je bila krčma še | čisto | v bližini, kakor da bi bila storila šele par | A |
se solzile kakor zmerom in obraz se je zdel | čisto | miren. Gledala je dol - tam po klancu, v megli | A |
zunaj kruha zadosti! Greh bi bil - in saj je že | čisto | bolehna!“- | A |
skozi naočnike dalj časa ... Prišlo je bilo v izbo | čisto | surovo, golo, ostudno beraštvo in je sedlo za | A |
prišel drugi v prazno izbo in zdelo se je, da je | čisto | podoben umrlemu.Isti sesušeni obraz in iste | A |
bil klanec poln. Prej so bile nekatere izbe | čisto | prazne; nihče ni stanoval v njih in veter je | A |
zadnje čase,“ je govorila gospodinja dalje. ” | Čisto | se je zanemaril, izgubil.Raztrgan je hodil okoli | A |
Mati je stopila k njemu, sklonila se mu je | čisto | blizu k obrazu, da ga je videla natanko in zajokala | A |
Umrl je Tone še tisto noč. * | Čisto | so se izgubile lepe misli, ki je bilo morda | A |
Nekoč, Fanny, sem bil na Dunaju in zabredel sem | čisto | v predmestje, tja kjer je zrak poln prahu in | A |
se in sta govorila veselo. Francka je stala | čisto | blizu na pragu in skoro se je je doteknil s | A |
in smeje s postarnim gospodom, ki mu je bil | čisto | podoben in ki je imel prav tako kakor on žameten | A |
poslušala dalje in govorilo je v izbi dalje, | čisto | jasno in razumljivo.Videla je vse štacije križevega | A |
cunje, razcefran klobuk na glavi ... Izba bo | čisto | prazna, dišalo bo po mrličih, po ugašenih lojevih | A |
bodo odpirale duri, pogledal bo v izbo plašen, | čisto | izmučen, droben obraz in oči bodo iskale ... | A |
kakor v januarju. Na zahodu je bilo nebo že | čisto | jasno, svetla sinjina se je širila zmerom bolj | A |
radovedno na Lojzetov obraz. In ta obraz ni bil | čisto | nič podoben veselim besedam Lojzetovim; smejal | A |
pretrgal; takrat se je nehalo vse ... In zdaj sem | čisto | svoboden.“ ”Ni bilo lepo življenje,“ je opomnil | A |
je nasmehnil Lojze. ”Naroda ne, ampak vsaj | čisto | majhen del njegov, saj je to tudi nekaj ...In | A |
beremo časopise, prepevamo in tudi krokamo; to so | čisto | drugačni kroki, zato ker so ljudje drugačni | A |
Da hočem delati kakšne eksperimente? | Čisto | po starem mislim delati, po šabloni in tudi | A |
tistih starih fraz, ki vem da so stare, me ni | čisto | nič sram. Ko bi delal vsak po novem, kaj pa | A |
fatalist, stvar je drugačna. Zgodilo se je morda | čisto | slučajno, da sem spoznal svojo usodo ... in koliko | A |
uri in stopali so hitro. Cesta se je bila že | čisto | posušila; na nebu so se vžigale zvezde, ali | A |
Sklonil se je in bilo mu je mraz, ko je čutil | čisto | blizu na obrazu dvoje svetlih, velikih, vprašujočih | A |
lazu; če se je kdo spomnil nanj, je govoril | čisto | na kratko in s tihim glasom - kakor o mrliču | A |
v dolgo ruto zavita. Ozek, ves dekliški in | čisto | bel je bil njen obraz, oči so strmele v daljno | A |
do njih? Kakor plot do neba - tam zadaj je | čisto | drugo življenje, skrivnostno, njemu nepoznano | A |
nenadoma spačil, ves drug je bil, prejšnjemu | čisto | nič podoben, kakor da je bila pustna krinka | A |
dremotni svetlobi sveče. Papir je bil slab, | čisto | gladek, svinčnik pa je bil pretrd.Vendar se | A |
Vendar se mi zdi še zdaj, da podoba ni bila | čisto | pogrešena ter da je odseval z nje vsaj žarek | A |
grmov se je dvigal omoten vonj. Nebo je bilo | čisto | in prozorno; a tam globoko na obzorju je plavalo | A |
kjer je stala postelja, se je nagibal poševno | čisto | do zemlje, tako da Metka ni smela vzdigniti | A |
sanjah. . / . / stran 309 . / Saj je bilo | čisto | drugače, saj nista nikoli tako nerodno stala | A |
tenkem curku. ”Glej, Franc, saj je bilo tako | čisto | moje srce in ljubezni polno, samo hudobni duh | A |
znanca ni med njimi, nobenega soseda. To je pač | čisto | tuj kraj! V cerkev bi šla, napotila se je | A |
”Ali si bolna?“ Glas je bil | čisto | drug, tih in skrivnosten, pol hudomušno, pol | A |
in slab; telo je trepetalo, belo, nežno, še | čisto | otroško telo. Zdravnik je bil odgrnil odejo | A |
tako da jo je pognala preko praga, kar je bilo | čisto | prav.Drugače pa je tudi gospod zelo dostojen | A |
”Še ljubiti se morda ne spodobi!“ | Čisto | razločno je izpregovorila v srcu besedo o ljubezni | A |
trepetalo od vesele razburjenosti, roka pa je bila | čisto | mirna in nikoli niso stopale noge tako nalahko | A |
študent, sem se bil zaljubil z vso tisto nežno, | čisto, | mesečinsko ljubeznijo, ki je kljub pesnikom | A |
nemarno slikajo; človek bi moral zaničevati | čisto | ljubezen, zato ker so jo bili pesniki opljuvali | A |
ki ni ustvarjeno za drugega, kakor za samo | čisto | zabavo srečnejšim sosedom.Naj imá dotično bitje | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |