nova beseda iz Slovenije

čisto (2.101-2.200)


“ Brala je dalje in iz vsake črke so rasle      čisto      nove, nelepe misli. ”Kako se vam godi tam  A
... Spat je ugledala Hanca pred sabo in zdaj      čisto      razločno tisto lepo damo v šumeči svileni obleki  A
belim šopkom na prsih ter jim je odkazal prostor      čisto      zadaj v dvorani.Sprednji prostori so bili odmenjeni  A
tako ga je pogledala vroče, ko sta sedela sama,      čisto      blizu drug ob drugem in ji je ovil roko okoli  A
toda nenadoma je strepetala, ko je začula še      čisto      spodaj pod stopnicami urne korake.Malo zasopel  A
ženska zate! Duhovita, lepa, temperamentna,      čisto      rojena za umetnika!Zame ni; prvič zato ne, ker  A
jeziku, na vsem telesu mi leži, tudi srca še ni      čisto      ostavilo ...Daj mi, Alma, svojo lepo roko; tako  A
Odpusti mi, Hanca! Saj je konec že      čisto      blizu, čemu bi mi zdaj zamerila?...“   A
dolgo pismo. Vse je pisala, kar je bilo v srcu      čisto      tiho in skrito, zato da bi vedel, kako ga ima  A
ogoljena in posvaljkana, klobuk je bil vegast,      čisto      brez oblike; posebno so ga jezili čevlji, zato  A
... Kaj obupati si mislil, pa imaš      čisto      perilo?“ Godina, čokat fant z zgodaj ostarelim  A
stopnicah v svoje stanovanje. Izba je bila tesna,      čisto      prazna; ni bilo podobe na steni, ne rože na  A
opravičeval: ”Saj vem, da je to bobnanje smešno in      čisto      nepotrebno opravilo, toda ... kaj bi?“Tik pod  A
Kaj ni bila ona?      Čisto      njo sem videl, ko so se verzi kar sami prikazali  A
toplega, mehkega, sladkega, je zadobilo v spominu      čisto      drugačno podobo, drugo obliko, drugo luč.Vse  A
zagriznil... Hudó ga je zažejalo; usta so mu bila      čisto      suha, jezik trd, neokreten, kakor iz trdega  A
malo pogledati, in bi vzel tisto, ki je tam      čisto      ob robu... toda ni si upal.Zdaj mu je bilo žal  A
curljal po obrazu in po vsem telesu, je bil hipoma      čisto      mrzel.Prijel je križ in vzdignil ga je visoko  A
kakor prej nikoli; zdelo se mu je, da je bil      čisto      blizu njega, čutil je skoro na čelu dih njegov  A
Ampak, gospod, nekaj malega je zraven, nekaj      čisto      otroškega ... nekaj takega, gospod, kar ni prav  A
pretepem tistega Pilatuža ... Zdaj, gospod, je stvar      čisto      drugačna ...Saj ne bodo spali pod mostom, ne na  A
Ubijem ga!“ je rekel naglas; ampak glas je bil      čisto      miren, kakor da je bil rekel: ”Pozdravim ga  A
se bil angel dotaknil njenega srca; bilo je      čisto      kakor studenec. O mraku se je Maren vrnil  A
prijateljsko razgovarjali... Vse je bilo takó      čisto      in neomadeževano... Opazila je debele in surove  A
je tisti strašni trenotek po storjenem grehu:      čisto      poleg je, ni še v usmiljeni preteklosti, drži  A
hram nekaj posebnega - eden tistih skritih,      čisto      brezpomembnih dogodkov, ki se jih, nevidnih  A
brez usmiljenja ovijajo zmerom tesneje, tam      čisto      na dnu leži solza, ki je nihče ne vidi, biser  A
vztrepetal, vzdignil se napol s svojega stola ter se      čisto      ponevedoma poklonil tako globoko, da je pokazal  A
temenu; ker je takrat še krilo nosil, je bil      čisto      podoben bledikastemu dekletu. ”Gospod bo  A
njegovo pesem in navsezadnje jo je razločil tako      čisto,      da je slišal besede in človeški glas.Poslušal  A
mizo, da se je žvenketaje zakotalil na tla.      Čisto      nenadoma se je izpremenil njegov glas, nič več  A
mi roke tako tresejo, kakor bi ne bile moje;      čisto      lesene so ... Odpri okno; tako tema je tukaj.  A
nepremične, brez življenja. Na enem samem kostanju,      čisto      na vrhu, se je držalo še nekaj listov; tudi  A
pajčevino. Kadar je list umrl, je padal na tla v      čisto      ravni črti, kakor kamen.Natanko pa sem razločil  A
sladko življenje v ljubezni, dodeli nam ga Bog!      Čisto      droben listič je visel visoko gori na tenki  A
sunkoma; vse je kazalo, da misli po svoje in v      čisto      novi obliki pripovedovati tisto strahotno zgodbo  A
on umrje brez vsakega romantičnega vzroka, --      čisto      na lepem, sredi najzanimivejšega govora, čevlje  A
Stisnil se je v kot; njegove oči so žarko,      čisto      po mačje sijale iz teme.Ponoči me je vzdramil  A
vrt. Tam so cvetele jablane; nekatere so bile      čisto      bele, druge so imele na mehkih lističih rahel  A
Kaj nič ne veš? Saj je to      čisto      drugo sonce, saj je čisto druga pomlad!Ti pa  A
ne veš? Saj je to čisto drugo sonce, saj je      čisto      druga pomlad!Ti pa si, kakor si bila!“  A
kakor pomisli na človeka vsemogočni Bog, ki ve      čisto      sam, da čuje nad njim. ”Ne bojte se, ne bodi  A
smehljaje; smehljala se je, iz oči pa so tekle      čisto      drobne solze, kakor siloma izžete iz napol izsušene  A
Vzdramil jo je krik. Marta se je ozrla začudena;      čisto      nov kraj je bil, čisto nova dežela.Daleč zadaj  A
se je ozrla začudena; čisto nov kraj je bil,      čisto      nova dežela.Daleč zadaj v sivi dež je utonil  A
v izbi postelja, miza in stol; stene so bile      čisto      prazne, še razpela ni bilo v kotu, ne najmanjše  A
in tudi oči so bile tako nedolžne in neumne ...      čisto      zajčje.Dolgo sem se ukvarjal z njo, dolgo sem  A
zdaj se je narahlo vzdigovalo v njem nekaj      čisto      novega.Bolj natanko je videla njegova zabrekla  A
se je naslonila nanjo z obema močnima rokama.      Čisto      blizu njenega obraza je plapolal narahlo dolgi  A
morda kdaj na slepo srečo in da pogineš tam kjé,      čisto      sam, in da pozabiš name in da jaz samo še molim  A
pasu; samo glavo je okrenila, tako da se je      čisto      približala njegovemu obrazu, in je položila  A
pridigaš in to veš. Mene pa narodova prihodnost      čisto      nič ne briga in zato mi je edino vprašanje odgovora  A
prešinilo, kakor da sem ugledal in doživel nekaj      čisto      novega.‚Kdo si?‘ sem jo vprašal.  A
hitro mežikal, kakor da bi se mu bleščalo pred      čisto      posebno,zelo kratkočasno mislijo, ki jo je bil  A
komolca ob mizo, lica v dlaní. ”Zdaj sem, ljudjé,      čisto      sam ... otrok, ki sem ga ljubil, ki je bil opora  A
”Kako je mislil o tisti poti na Golgato?“ ”     Čisto      resnično je mislil, odkritosrčno ...Hodi po svetu  A
Marta ... Oče so se peljali, samí smo bili ...      čisto      samí, mi trije ...Strah nas je bilo ...   A
svatbo, ampak šele nocoj sva dobila povabilo,      čisto      po naključju ...In če bi ga bila tudi prej dobila  A
Obraz mu je bil bled, oči so gledale motno,      čisto      brezizrazno. ”Ej, glej, Malinovec!“ se je  A
Marta. Slišal je njeno besedo, sklonil se je      čisto      do obraza; in je videl, da je njen obraz ves  A
nisi oženjen. Jaz sem se lani ženil, pa sem      čisto      prerojen; tudi bolj pameten, verjemi!Moja žena  A
najina ljubezen -- saj to ni bila ljubezen! Tako      čisto      je bilo najino hrepenenje, kakor tisti zlati  A
vstajajoč iz jutranje zaspanih ust matere zemlje;      čisto      najino hrepenenje, kakor najina mladost; ne  A
imela, sta tóle poslušala!“ - In nazadnje pravi,      čisto      na uho se primakne glas: ”To je pela tvoja mati  A
- ”Že!“ je odgovoril sošolec. ”Saj je bila      čisto      lahka stvar ... komaj pol ure sem rabil zanjo  A
ter so videli, da je bila v vseh ponovljena      čisto      enaka pomota - malenkostna pomota v seštevanju  A
izbo, je bil tam ves drug človek, podnevnemu      čisto      nič podoben.Iz odraslega, resnega moža se je  A
jutri ne!“ ”Jutri pojdem!“ je ponovil Jakob      čisto      mirno.”Pa še nekaj bi vam rad povedal, oče!  A
Dunaj; njegovo življenje in nehanje pa se ni      čisto      nič spremenilo.Velikomestni trušč ga je spočetka  A
njegove oči, motne in meglene že prej, so bile      čisto      vlažne. ”Otrok si, ne starec!“ se mu je usmiljen  A
megleno in nemirno pred njim, le njo samo je videl      čisto      jasno.Sedela je v naslanjaču tako prijazno,  A
Rad bi vedel!“ je vzkliknil Jakob in je stopil      čisto      blizu k nji. ”Zato, ker te sonce samo ne  A
”Ostani pri meni! Bodi blizu,      čisto      blizu, okleni se me z rokama, da te vidim iz  A
lepoto tvojega telesa!“ Stopila je predenj,      čisto      blizu, da je videl njen obraz tako razločno  A
ter se ozrl, je čudoma spoznal, da je zašel v      čisto      neznano ulico.Ob zgodnjem mraku je bilo, na  A
je zdelo, da so bile vse tvoje visoke besede      čisto      natanko tiste, kakor sem jih slišala mnogokdaj  A
precenjuje moč. Tako so bili v Napoleonovi dobi že      čisto      uverjeni, da bodo letali po zraku, pa smo še  A
Prav nič!      Čisto      v miru jo pustim - in to je ravno ...!“ ”Gospod  A
jedenkrat v svojem življenju. Miha ni bil      čisto      nič podoben drugim vaškim beračem.Imel ni na  A
potezah in gubah niso bili ti obrazi drug drugemu      čisto      nič podobni.Lici Terezini sta bili težki in  A
/ . / stran 217 . / Ni ne lep in ne grd,      čisto      navaden človek, ki še nikoli ni bil deležen  A
tolažba, njegov dom in tako dalje. Pismo je bilo      čisto      odkritosrčno, ne ena beseda ni bila zlagana  A
takrat ni zdelo ne pusto in ne brezmiselno. V      čisto      vsakdanjih besedah je bilo nekaj toplega in  A
vsak pogled. Ti veš, da je ljubezen v izbi,      čisto      poleg tebe, ali ne vidiš je.Potihoma se krade  A
prosil, če bi bilo mogoče odpustiti greh zoper      čisto      ljubezen.Glej, sedem let je že, sedem dolgih  A
Naše stanovanje je bilo v tretjem nadstropju      čisto      nove, zunaj bahato okrašene, znotraj preprosto  A
visoko frizirani lasje lepe dame. To so bili      čisto      novi obrazi, iz bogve katerega sveta.Niti na  A
govori, kar se ne dá izreči: udati se      čisto,      čutiti radost, ki mora biti večna! Večna  A
stran 154 . / Od tedaj je bil njen pogled      čisto      drugačen; stopila je časih k oknu, in videl  A
dvoranah in po dremotnih izbah in je bil na svetu      čisto      sam.Zato so bile njegove misli nemirne, žalostne  A
sliko, kakor so visele na steni: lica ozka,      čisto      bela, oči globoke, zamišljene, v daljine vprašujoče  A
izpregledale njene oči. Bilo ji je, kakor da je      čisto      sama med vsemi ljudmi, da ne pozna nikogar in  A
sključeno, roke sklenjene v naročju. Obleka je bila      čisto      otroška, svetla, čipkasta in pentljasta; krilce  A
je z drobno pestjó ob duri in je vzkriknila s      čisto      tujim, hripavim glasom: ”Stran!  A
ogledalom, jo je spreletelo nekaj posebnega,      čisto      novega in čudnega; oglasilo se je - ne iz njenega  A
tako vse pri kraju!“ Še v tistih trenotkih ni      čisto      nič mislila ne na obhajilo, ne na Kristusa,  A
postavila skodelico prédenj, se je ponevedoma in      čisto      narahlo dotaknil s prsti njene gole, bele lakti  A
komaj napol mišljenih besedah, ki so se mu      čisto      nekjé na dnu zdele samemu nizkotne in zlagane  A
lilijami pohotnicami. Ali vse je bilo zdaj jasno,      čisto      razločno, od predrznega, nasilnega sonca obžarjeno  A
povabil šepetaje, komaj z mislijo: ”Naprej!“      Čisto      tiho so se odprle duri, še srce bi jih bilo  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA