nova beseda iz Slovenije
“ Brala je dalje in iz vsake črke so rasle | čisto | nove, nelepe misli. ”Kako se vam godi tam | A |
... Spat je ugledala Hanca pred sabo in zdaj | čisto | razločno tisto lepo damo v šumeči svileni obleki | A |
belim šopkom na prsih ter jim je odkazal prostor | čisto | zadaj v dvorani.Sprednji prostori so bili odmenjeni | A |
tako ga je pogledala vroče, ko sta sedela sama, | čisto | blizu drug ob drugem in ji je ovil roko okoli | A |
toda nenadoma je strepetala, ko je začula še | čisto | spodaj pod stopnicami urne korake.Malo zasopel | A |
ženska zate! Duhovita, lepa, temperamentna, | čisto | rojena za umetnika!Zame ni; prvič zato ne, ker | A |
jeziku, na vsem telesu mi leži, tudi srca še ni | čisto | ostavilo ...Daj mi, Alma, svojo lepo roko; tako | A |
Odpusti mi, Hanca! Saj je konec že | čisto | blizu, čemu bi mi zdaj zamerila?...“ | A |
dolgo pismo. Vse je pisala, kar je bilo v srcu | čisto | tiho in skrito, zato da bi vedel, kako ga ima | A |
ogoljena in posvaljkana, klobuk je bil vegast, | čisto | brez oblike; posebno so ga jezili čevlji, zato | A |
... Kaj obupati si mislil, pa imaš | čisto | perilo?“ Godina, čokat fant z zgodaj ostarelim | A |
stopnicah v svoje stanovanje. Izba je bila tesna, | čisto | prazna; ni bilo podobe na steni, ne rože na | A |
opravičeval: ”Saj vem, da je to bobnanje smešno in | čisto | nepotrebno opravilo, toda ... kaj bi?“Tik pod | A |
Kaj ni bila ona? | Čisto | njo sem videl, ko so se verzi kar sami prikazali | A |
toplega, mehkega, sladkega, je zadobilo v spominu | čisto | drugačno podobo, drugo obliko, drugo luč.Vse | A |
zagriznil... Hudó ga je zažejalo; usta so mu bila | čisto | suha, jezik trd, neokreten, kakor iz trdega | A |
malo pogledati, in bi vzel tisto, ki je tam | čisto | ob robu... toda ni si upal.Zdaj mu je bilo žal | A |
curljal po obrazu in po vsem telesu, je bil hipoma | čisto | mrzel.Prijel je križ in vzdignil ga je visoko | A |
kakor prej nikoli; zdelo se mu je, da je bil | čisto | blizu njega, čutil je skoro na čelu dih njegov | A |
Ampak, gospod, nekaj malega je zraven, nekaj | čisto | otroškega ... nekaj takega, gospod, kar ni prav | A |
pretepem tistega Pilatuža ... Zdaj, gospod, je stvar | čisto | drugačna ...Saj ne bodo spali pod mostom, ne na | A |
Ubijem ga!“ je rekel naglas; ampak glas je bil | čisto | miren, kakor da je bil rekel: ”Pozdravim ga | A |
se bil angel dotaknil njenega srca; bilo je | čisto | kakor studenec. O mraku se je Maren vrnil | A |
prijateljsko razgovarjali... Vse je bilo takó | čisto | in neomadeževano... Opazila je debele in surove | A |
je tisti strašni trenotek po storjenem grehu: | čisto | poleg je, ni še v usmiljeni preteklosti, drži | A |
hram nekaj posebnega - eden tistih skritih, | čisto | brezpomembnih dogodkov, ki se jih, nevidnih | A |
brez usmiljenja ovijajo zmerom tesneje, tam | čisto | na dnu leži solza, ki je nihče ne vidi, biser | A |
vztrepetal, vzdignil se napol s svojega stola ter se | čisto | ponevedoma poklonil tako globoko, da je pokazal | A |
temenu; ker je takrat še krilo nosil, je bil | čisto | podoben bledikastemu dekletu. ”Gospod bo | A |
njegovo pesem in navsezadnje jo je razločil tako | čisto, | da je slišal besede in človeški glas.Poslušal | A |
mizo, da se je žvenketaje zakotalil na tla. | Čisto | nenadoma se je izpremenil njegov glas, nič več | A |
mi roke tako tresejo, kakor bi ne bile moje; | čisto | lesene so ... Odpri okno; tako tema je tukaj. | A |
nepremične, brez življenja. Na enem samem kostanju, | čisto | na vrhu, se je držalo še nekaj listov; tudi | A |
pajčevino. Kadar je list umrl, je padal na tla v | čisto | ravni črti, kakor kamen.Natanko pa sem razločil | A |
sladko življenje v ljubezni, dodeli nam ga Bog! | Čisto | droben listič je visel visoko gori na tenki | A |
sunkoma; vse je kazalo, da misli po svoje in v | čisto | novi obliki pripovedovati tisto strahotno zgodbo | A |
on umrje brez vsakega romantičnega vzroka, -- | čisto | na lepem, sredi najzanimivejšega govora, čevlje | A |
Stisnil se je v kot; njegove oči so žarko, | čisto | po mačje sijale iz teme.Ponoči me je vzdramil | A |
vrt. Tam so cvetele jablane; nekatere so bile | čisto | bele, druge so imele na mehkih lističih rahel | A |
Kaj nič ne veš? Saj je to | čisto | drugo sonce, saj je čisto druga pomlad!Ti pa | A |
ne veš? Saj je to čisto drugo sonce, saj je | čisto | druga pomlad!Ti pa si, kakor si bila!“ | A |
kakor pomisli na človeka vsemogočni Bog, ki ve | čisto | sam, da čuje nad njim. ”Ne bojte se, ne bodi | A |
smehljaje; smehljala se je, iz oči pa so tekle | čisto | drobne solze, kakor siloma izžete iz napol izsušene | A |
Vzdramil jo je krik. Marta se je ozrla začudena; | čisto | nov kraj je bil, čisto nova dežela.Daleč zadaj | A |
se je ozrla začudena; čisto nov kraj je bil, | čisto | nova dežela.Daleč zadaj v sivi dež je utonil | A |
v izbi postelja, miza in stol; stene so bile | čisto | prazne, še razpela ni bilo v kotu, ne najmanjše | A |
in tudi oči so bile tako nedolžne in neumne ... | čisto | zajčje.Dolgo sem se ukvarjal z njo, dolgo sem | A |
zdaj se je narahlo vzdigovalo v njem nekaj | čisto | novega.Bolj natanko je videla njegova zabrekla | A |
se je naslonila nanjo z obema močnima rokama. | Čisto | blizu njenega obraza je plapolal narahlo dolgi | A |
morda kdaj na slepo srečo in da pogineš tam kjé, | čisto | sam, in da pozabiš name in da jaz samo še molim | A |
pasu; samo glavo je okrenila, tako da se je | čisto | približala njegovemu obrazu, in je položila | A |
pridigaš in to veš. Mene pa narodova prihodnost | čisto | nič ne briga in zato mi je edino vprašanje odgovora | A |
prešinilo, kakor da sem ugledal in doživel nekaj | čisto | novega.‚Kdo si?‘ sem jo vprašal. | A |
hitro mežikal, kakor da bi se mu bleščalo pred | čisto | posebno,zelo kratkočasno mislijo, ki jo je bil | A |
komolca ob mizo, lica v dlaní. ”Zdaj sem, ljudjé, | čisto | sam ... otrok, ki sem ga ljubil, ki je bil opora | A |
”Kako je mislil o tisti poti na Golgato?“ ” | Čisto | resnično je mislil, odkritosrčno ...Hodi po svetu | A |
Marta ... Oče so se peljali, samí smo bili ... | čisto | samí, mi trije ...Strah nas je bilo ... | A |
svatbo, ampak šele nocoj sva dobila povabilo, | čisto | po naključju ...In če bi ga bila tudi prej dobila | A |
Obraz mu je bil bled, oči so gledale motno, | čisto | brezizrazno. ”Ej, glej, Malinovec!“ se je | A |
Marta. Slišal je njeno besedo, sklonil se je | čisto | do obraza; in je videl, da je njen obraz ves | A |
nisi oženjen. Jaz sem se lani ženil, pa sem | čisto | prerojen; tudi bolj pameten, verjemi!Moja žena | A |
najina ljubezen -- saj to ni bila ljubezen! Tako | čisto | je bilo najino hrepenenje, kakor tisti zlati | A |
vstajajoč iz jutranje zaspanih ust matere zemlje; | čisto | najino hrepenenje, kakor najina mladost; ne | A |
imela, sta tóle poslušala!“ - In nazadnje pravi, | čisto | na uho se primakne glas: ”To je pela tvoja mati | A |
- ”Že!“ je odgovoril sošolec. ”Saj je bila | čisto | lahka stvar ... komaj pol ure sem rabil zanjo | A |
ter so videli, da je bila v vseh ponovljena | čisto | enaka pomota - malenkostna pomota v seštevanju | A |
izbo, je bil tam ves drug človek, podnevnemu | čisto | nič podoben.Iz odraslega, resnega moža se je | A |
jutri ne!“ ”Jutri pojdem!“ je ponovil Jakob | čisto | mirno.”Pa še nekaj bi vam rad povedal, oče! | A |
Dunaj; njegovo življenje in nehanje pa se ni | čisto | nič spremenilo.Velikomestni trušč ga je spočetka | A |
njegove oči, motne in meglene že prej, so bile | čisto | vlažne. ”Otrok si, ne starec!“ se mu je usmiljen | A |
megleno in nemirno pred njim, le njo samo je videl | čisto | jasno.Sedela je v naslanjaču tako prijazno, | A |
Rad bi vedel!“ je vzkliknil Jakob in je stopil | čisto | blizu k nji. ”Zato, ker te sonce samo ne | A |
”Ostani pri meni! Bodi blizu, | čisto | blizu, okleni se me z rokama, da te vidim iz | A |
lepoto tvojega telesa!“ Stopila je predenj, | čisto | blizu, da je videl njen obraz tako razločno | A |
ter se ozrl, je čudoma spoznal, da je zašel v | čisto | neznano ulico.Ob zgodnjem mraku je bilo, na | A |
je zdelo, da so bile vse tvoje visoke besede | čisto | natanko tiste, kakor sem jih slišala mnogokdaj | A |
precenjuje moč. Tako so bili v Napoleonovi dobi že | čisto | uverjeni, da bodo letali po zraku, pa smo še | A |
Prav nič! | Čisto | v miru jo pustim - in to je ravno ...!“ ”Gospod | A |
jedenkrat v svojem življenju. Miha ni bil | čisto | nič podoben drugim vaškim beračem.Imel ni na | A |
potezah in gubah niso bili ti obrazi drug drugemu | čisto | nič podobni.Lici Terezini sta bili težki in | A |
/ . / stran 217 . / Ni ne lep in ne grd, | čisto | navaden človek, ki še nikoli ni bil deležen | A |
tolažba, njegov dom in tako dalje. Pismo je bilo | čisto | odkritosrčno, ne ena beseda ni bila zlagana | A |
takrat ni zdelo ne pusto in ne brezmiselno. V | čisto | vsakdanjih besedah je bilo nekaj toplega in | A |
vsak pogled. Ti veš, da je ljubezen v izbi, | čisto | poleg tebe, ali ne vidiš je.Potihoma se krade | A |
prosil, če bi bilo mogoče odpustiti greh zoper | čisto | ljubezen.Glej, sedem let je že, sedem dolgih | A |
Naše stanovanje je bilo v tretjem nadstropju | čisto | nove, zunaj bahato okrašene, znotraj preprosto | A |
visoko frizirani lasje lepe dame. To so bili | čisto | novi obrazi, iz bogve katerega sveta.Niti na | A |
govori, kar se ne dá izreči: udati se | čisto, | čutiti radost, ki mora biti večna! Večna | A |
stran 154 . / Od tedaj je bil njen pogled | čisto | drugačen; stopila je časih k oknu, in videl | A |
dvoranah in po dremotnih izbah in je bil na svetu | čisto | sam.Zato so bile njegove misli nemirne, žalostne | A |
sliko, kakor so visele na steni: lica ozka, | čisto | bela, oči globoke, zamišljene, v daljine vprašujoče | A |
izpregledale njene oči. Bilo ji je, kakor da je | čisto | sama med vsemi ljudmi, da ne pozna nikogar in | A |
sključeno, roke sklenjene v naročju. Obleka je bila | čisto | otroška, svetla, čipkasta in pentljasta; krilce | A |
je z drobno pestjó ob duri in je vzkriknila s | čisto | tujim, hripavim glasom: ”Stran! | A |
ogledalom, jo je spreletelo nekaj posebnega, | čisto | novega in čudnega; oglasilo se je - ne iz njenega | A |
tako vse pri kraju!“ Še v tistih trenotkih ni | čisto | nič mislila ne na obhajilo, ne na Kristusa, | A |
postavila skodelico prédenj, se je ponevedoma in | čisto | narahlo dotaknil s prsti njene gole, bele lakti | A |
komaj napol mišljenih besedah, ki so se mu | čisto | nekjé na dnu zdele samemu nizkotne in zlagane | A |
lilijami pohotnicami. Ali vse je bilo zdaj jasno, | čisto | razločno, od predrznega, nasilnega sonca obžarjeno | A |
povabil šepetaje, komaj z mislijo: ”Naprej!“ | Čisto | tiho so se odprle duri, še srce bi jih bilo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |