nova beseda iz Slovenije
Vrnil se je; in bilo mu je, da so stopnice | čisto | navpične in da strmoglavi navzdol.Prestrašil | A |
morda, zdaj nikoli več! - Luč je pojemala, | čisto | v senci je bil materin obraz, ali kadar je padla | A |
nepreviden, za božjo voljo! Tam sem jo Pustil, | čisto | očitno, sredi podstrešja leži.In kdor pride | A |
hribu se je zasvetilo in hrib je bil hipoma | čisto | pred njim, iztegnil bi roko in posegel tja. | A |
se vsule goste gruče. Mati je prišla bliže, | čisto | blizu k velikim vratom in je iskala Jožeta. | A |
zadobile moje sanje in pač sanje vsakega človeka | čisto | novo, prav posebno lice.Nič več niso puste blodnje | A |
močne, žilave roke, život čokat, hoja trda, | čisto | moška.Še glas je bil rezek in zadirljiv, brez | A |
razbistrili, preden bi se obesili!“ Narahlo in | čisto | prijetno, skoraj plaho so se nasmehnila brezzoba | A |
še, gospod, ne še! Ampak kar zdi se mi, kar | čisto | natanko vem, da bom nocoj še pijan!... Ne, recimo | A |
/ srcu, ko sem govoril hinavske besede. In | čisto | razumljivo in še celo prijetno bi se mi zdelo | A |
duri; Jernej pa ni kričal in ne grozil, zakaj | čisto | je bilo njegovo srce in njegova veraje bila | A |
popotniki in so prihajali drugi, ki so govorili | čisto | tuj jezik; in ko je pogledal skozi okno in je | A |
zunaj svetla noč in je mesec sijal, je videl | čisto | tujo pokrajino.Zazdelo se mu je, da nima več | A |
Jernej je stopil v izbo, kakršne še ni videl. | Čisto | prazna je bila, stene so bile gole in sive. | A |
nebo, roke sklenjene na prsih; telo je bilo | čisto | belo, tako da se je svetilo iz temne podobe | A |
bil kakor iz mramorja, tudi ustnice so bile | čisto | bele, bolj bele kakor svetlo platno perotnic | A |
Mati božja se je bližala, stopila je iz teme in | čisto | pred njo je bil milostipolni obraz... | A |
oči so se ozrle nanja. Soba je bila velika, | čisto | bela.Dvoje oken je segalo od stropa skoro do | A |
se ji je zasmilil, ki je sedel tam v kletki | čisto | zgoraj, glavico v perju, kakor lepa rumena kepa | A |
Daj mi nožek, Edit!« Razrezala je piškote v | čisto | enake koščke, hodile so okoli mize in od postelje | A |
Edvard je bil mlad fant, obraz mu je bil | čisto | ženski, mehak, nežen, brez brk; izpod črnih | A |
jo je po licih in njen drobni obrazek se je | čisto | skril v veliki črni roki. Preko njegovih | A |
kvišku plamen sveče, vračale so se, prihajale so | čisto | blizu, zgrinjale se skoro preko vse kapelice | A |
vse so vztrepetale, kakor da so ugledale nekaj | čisto | nerazumljivega in groznega. »Iz Amerike | A |
podobna, Malči, samo še bolj majhna je bila. | Čisto | droben obraz je imela in čisto bel, kakor angel | A |
majhna je bila. Čisto droben obraz je imela in | čisto | bel, kakor angel.Nikoli ni jokala, samo gledala | A |
samo gledala je in se je smejala in umrla je | čisto | tiho.Samo jaz sem vedela, da je umrla. | A |
sem jo videla tako natanko, kakor da bi imela | čisto | odprte oči; še bolj svetlo je bilo.Svetlo je | A |
mogla premakniti ne nog ne rok; noge je imela | čisto | zvite in vsa je bila polna ran.Zaspimo in tema | A |
Ozrem se s postelje in se začudim. | Čisto | pod mano, ob oglu moje postelje, leži Roza v | A |
obnošeno. Sive karirane hlače so bile spodaj | čisto | razcefrane in tudi čevlji so bili razhojeni | A |
kanarček. »Že dobro vidim, Katica, že vidim | čisto | dobro! Kakšne reči pa ti je pravila? | A |
gorela med njima. Oče je izpregovoril besedo, | čisto | kratko, kakor da bi mu bila slučajno zdrknila | A |
Kadar so prišli gostje, sta bila oče in mati | čisto | drugačna, vsa prijazna in ljubeznjiva. »Moja | A |
Lojzka je gledala, tresla se je, odprla je bila | čisto | oči, zato da bi jo videl oče in da bi se prestrašil | A |
pa ni bilo nikoli več. Ti spomini niso bili | čisto | jasni in izgubljali so se zmerom bolj.Živ in | A |
šepetajočim glasom. Pripovedovala je mati, da je že | čisto | blizu drugo življenje; ustavila se je roka za | A |
trpljenja. Tam je nebo jasno, neskončno, vse je | čisto | mirno, neoskrunjeno; širijo se zeleni travniki | A |
Zadremala je in vse je bilo pred njo še bolj jasno, | čisto | telesno.K sebi bi jih poklica525 kafetjerah | A |
Zatisnile so se oči in vse je bilo pred njo jasno in | čisto | telesno...Mati je bila trudna, zakaj begala je | A |
že od daleč pesem velikonočnih zvonov, pesem | čisto, | kakor njena duša in njeno nezavedno upanje... | A |
gostih. Nazadnje je skoro . / . / stran 84 . / | čisto | pozabil nanjo in jo je prepustil služkinjam | A |
Tončka ni hotela, ali zasmejala se je. »Še | čisto | otroške so tvoje prsi, ali bele kakor sneg! | A |
hrepenenje, v tiste svetle kraje, kjer sije | čisto | sonce in boža po licih z nedolžno roko.Dà, v | A |
sijalo sonce in je vabilo... Njeno telo je bilo že | čisto | skopnelo.Tenke, skrivljene in zvite koščice | A |
daleč nekod s prihajali ti glasovi, ali bili so | čisto | jasni in razumljivi.Iz doline je govorilo, tako | A |
dostojanstvenikov hišni gospodar, ki je bil nató jako jezen, | čisto | rdeč in zabuhel v obraz.Videlo se mu je, da | A |
norišnico in ne obesiti...“ ”To je koristno... | čisto | prav je takó!“ ”Seveda je prav, - zame in | A |
zakona, ki bi jih kaznoval za to brutalnost, | čisto | v miru in spoštovanju se vdajo svojemu nagnjenju | A |
”Grdo je to, res!“ - | Čisto | me je bil že prepričal.In smehljal se je takó | A |
toda ne takó debeli. Ali celó župan ni stal | čisto | spredaj; najboljša mesta, odkoder se je videlo | A |
razlaganje se mi je zdelo nekam čudno, pa vendar ne | čisto | brez pameti.Vprašal sem ga, če ni morda že tudi | A |
- Tako sem se bil nakratko, nahladno, | čisto | po tihotapsko poslovil od doma, od brata in | A |
ne bo nikoli izprevržena. Tako se je zgodilo | čisto | polagoma in ponevedoma, brez sunka in brez udarca | A |
ves dan do mraka, se mi je zdelo, da živim na | čisto | drugem svetu, vse lepšem, srečnejšem in veselejšem | A |
posteljo, poleg mojega vzglavja, tako da mi je bil | čisto | blizu njen obraz.Ne vem, kako dolgo sva molila | A |
so delavci izstopili in ostal sem v predelku | čisto | sam. Odprl sem okno in sem se naslonil v kot | A |
rešnji procesiji, o samih lepih rečeh; in sva | čisto | pozabila, da sva lačna in žejna.Pod košato bukvo | A |
vznemirja taka malenkost. Vsled teh ljudi gre svet | čisto | mirno svojo pot naprej.Čemu je treba, da bi | A |
širokokrajnimi klobuki in s protokoli pod pazduho. | Čisto | dobro vem, da nimajo ničesar ne v glavi ne v | A |
- Nekoč sem dobil na Dunaj | čisto | iznenada nekaj denarja; bil je praznik, ki v | A |
štela sva že tedne in dni in ure, vse je bilo že | čisto | blizu, na pragu, pa se je vselej prav v poslednjem | A |
tako dolgo potovanje in tudi navidez je bil | čisto | spodoben. Sedla sva na mehke blazine ter si | A |
Zavij se!“ | Čisto | k meni je nagnila svoj beli obraz; čutil sem | A |
slišala sove klic; najini duši sta ga slišali | čisto | razločno. Anka je zavzdihnila, oči so se | A |
gradila gnezdo, kamor bi postlala svoji ljubezni. | Čisto | nenadoma so umrle poslednje zvezde - v tem hipu | A |
cesarska cesta je zavila na levo. Jutro je bilo | čisto | tiho, brez vsakega diha; še nama, ki sva se | A |
vélikega mesta in vsega hudega; a tam, glej, že | čisto | kmetiška, ponižno se smehljajoča, priljudno | A |
nama je, da je Oberhollabrunn prijazno, belo, | čisto | nedeljsko mesto.Gledalo je nanj najino verno | A |
ponosno znamenje oslovskega rodu, vse premajhna, | čisto | neznatna, skoraj volčja.Kaj bi nadalje še govoril | A |
je bil prav tako rjav, klestil z dolgo palico | čisto | enakomerno, zdaj po levi, zdaj po desni. | A |
dih, lica so bila ozka, bela, očí so gledale | čisto | otroško, neumno in radovedno.Pol je bila skrbeča | A |
mimo veliki rdeči tramvajski vozovi. To so bili | čisto | neznani kraji; ljudjé, ki so hodili tod in se | A |
. / . / stran 143 . / Zmračilo se je bilo | čisto, | že so gorele svetilke ob ulici. Anka je stala | A |
vzdignila. Mati se ni genila, slonela je ob zidu | čisto | bleda; otroci so zajokali pri durih. ”Kaj | A |
še ni bral tega imena, v nobenem kolédarju. | Čisto | neumno imé; nikjer nimajo ljudjé takih imén | A |
nisem slišal mnogo takih govoric... Nanesel je | čisto | izreden slučaj, da sem se seznanil z nekaterimi | A |
Kako čudno je človeško življenje!... Danes živí, | čisto | postranska oseba, živí brez misli in tja v en | A |
hinavščine v svojem srcu; moje nehanje je bilo | čisto | in blagodejno.Takó pride človek v dotiko s svetom | A |
vrata. Poiskal je kljuko ter odprl; stal je na | čisto | neznanem kraju.Naokoli visoko drevje, na desni | A |
povej! Nič ti ne storim ... samo povej mi vse ... | čisto | vse ... kako je bilo.“ Nagnil se je k njenemu | A |
sem začul tvoj glas kakor iz daljne daljave. | Čisto | razločno sem čul svoje ime.Zaklicalo je in potrkalo | A |
Prikazal pa se je na trgu, sam Bog vedi odkod, | čisto | majhen, droben, ves nebogljen otrok, ki je bil | A |
svetel cekin! Le eno samo da bi imel, da bi bilo | čisto | moje, da bi ga držal takole v roki, ga lahko | A |
sta tiščali debele pestí v boke, obe sta bili | čisto | podobni v obraz, ta zaripli in rdeči, obe sta | A |
celo videl, ki niti brk ni imel in se je nosil | čisto | po amerikansko; mnogi so visoki in zastavni | A |
mlake. Nisem se tresel več od sramu, temveč od | čisto | nerazumljivega srda.Šele pozneje sem se spomnil | A |
malo postoj!“ Stala sva pred nizko, sivo hišo, | čisto | v temi, obadva premočena in trudna.Od daleč | A |
si bil v svesti premišljenega hudodelstva. | Čisto | nasprotno; nihče nima vzroka, da bi dvomil nad | A |
ali onem mestu kako stanovanje, spravil sem se | čisto | gotovo v najtemnejše predmestje, kjer so bile | A |
toda predno sem stopil na cesto, sem se vrnil | čisto | miren in hladen, legel na posteljo, zaspal ter | A |
stran 10 . / na njih. Jaz napravim pentljo | čisto | primerno, povsem dostojno, toda v eni sami gubi | A |
vedenje se vam vidi precej nenavadno? Imate | čisto | prav. Toda drugega ni na vsem tem ničesar. | A |
so bile čudovito temne... Takrat, ko sem hodil | čisto | sam in žalosten, so začeli vstajati okrog mene | A |
Prijel sem njeno roko, bila je tenka in bela in | čisto | mrzla; počivala je v moji kakor mrtva. ”Kako | A |
dolgo več.“ Poljubil sem jo na ustna, mirno in | čisto | kakor sestro, ter odšel s težkim in potrtim | A |
- kaj so storili človeštvu v blagor? Nič, - | čisto | nič ne.Njihovo vedenje je bilo sicer vobče spodobno | A |
Pogledal sem ji v oči, in pri srcu mi je bilo | čisto | in lahko, kot da ni bilo najmanjše podlosti | A |
zaprta, ali v tem slučaju sem se bil odločil, da | čisto | enostavno pozvonim, - naj se zgodi karkoli. | A |
za kljuko, ne da bi odmaknil oči od razpoke... | Čisto | mirno slonita, kakor da ne slutita ničesar... | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |