čisto (1.801-1.900)

vedel kam. Grabilo me je za srce, da sem sam,	čisto	sam. Najrajši bi bil zaklical, kakor sem bil	A
razodevale materino roko. Odpiral sem počasi, in	čisto	čudno, veselo in težko mi je bilo pri srcu.	A
je bilo na nji sami napisano. Skril sem se	čisto	v kot, da bi me nihče ne videl.Iz srca, iz prsi	A
storilo: ”Jokali bodo, ko bom umrl! Tam bom ležal	čisto	tiho in vsi bodo jokali na glas!“Spomnil se	A
”Blagor ti!“ sem zavzdihnil še enkrat in	čisto	ponevedoma. Pohrkal je, prislonil pipo v	A
hrbtu, da me je zazeblo po vsem telesu. Bilo je	čisto	tema, a snežilo je še vedno; na obraz in čelo	A
ogledalom, okrenila je glavo na levo, nagnila se	čisto	blizu h gladkemu steklu, da bi videla, če je	A
ametistov. Njegove roke so bile nežne in bele,	čisto	ženske. ”Ali veš, kaj je ljubezen?“ me je	A
me kakor neizpovedan greh, da me z otroško,	čisto	ljubeznijo ljubi ta blaga ženska, žena moja	A
”Snoči? ... Malo šepava je,	čisto	malo ... zakaj niso vse ženske šepave, čisto malo	A
čisto malo ... zakaj niso vse ženske šepave,	čisto	malo šepave?...“	A
zaljubljenega gizdalina, ki je imel gladko, svileno,	čisto	žensko polt.Tudi on se je obesil zaradi nje	A
me kakor neizpovedan greh, da me z otroško,	čisto	ljubeznijo ljubi ta blagi mož, Marijan imenovan	A
pogledala z velikimi, tihimi očmi. ”Malo šepav je,	čisto	malo ... zakaj niso vsi moški šepavi, čisto malo	A
je, čisto malo ... zakaj niso vsi moški šepavi,	čisto	malo šepavi?...“	A
smehljal; njene tenke, ozke ustnice niso bile	čisto	zaprte, v spodnjo se je bil vsesalen zob; in	A
otožnovesel smrt pred svojim oknom. Življenje	čisto	drugo, bdečemu človeku tako tuje, kakor življenje	A
njen obraz, oči so ležale v globokih jamah,	čisto	tenke so bile ustnice in so se smehljale.Slišal	A
Stala je poleg postelje, ob vzglavju.	Čisto	mirno; ni se ji pač mudilo nikamor.Ali onadva	A
Stopil je bil k odru črno oblečen človek, v	čisto	novi salonski suknji, svetel cilinder v roki	A
stopnicah navzdol. V veži je bilo precej hladno in	čisto	tema.Odprl sem vrata in pogledal na nebo.	A
dali še tisti dan otrokom, ki so prišli mimo.	Čisto	neznani otroci so bili, bogvedi čegavi in odkod	A
Opravljeno je!“ je rekla dekla, ko se je vrnila.	Čisto	mirnodušna je bila, kakor da je bila pohodila	A
razpenjalo prekrasno jesensko nebó. Samó majhni,	čisto	beli oblački so sanjali na obzorju tako mirno	A
gumbe, zamaške itd. Obraz njegov pa je bil	čisto	navaden, kakršnih vidite na stotine in stotine	A
povedati. Prepozno je prišlo spoznanje; ah,	čisto	nemogoče je, da bi krenil na pravo pot.Človek	A
tedaj se ni vznemirilo moje srce, dasi so bile	čisto	blizu njene bele laktí in se je zasvetil nad	A
vse strani v senci starih jablan. Tam v kotu,	čisto	skrita v grmovju in drevju, je stala nizka lopa	A
in sonca ni bilo nikoli in glasu od nikoder;	čisto	sam je bil človek.Za vrtom je šumela voda, zamolklo	A
ves še v soncu. In vse nebo je bilo še jasno,	čisto	popoldansko, in se je smejalo.”Kadar bo v senci	A
ni to greh?“ In obšla me je nenadoma velika,	čisto	nova radost; kakor da bi me bil kdo narahlo	A
uradnik, ki drugače ni bleknil besede in je bil	čisto	spodoben in pošten fant.Kaj bi?	A
v sobi zmerom bolj vroče in zatohlo. Nekaj	čisto	novega, mučnega, grdega je ležalo v težkem vzduhu	A
plašč in sem šla na vrt. . / . / stran 23 . /	Čisto	tiho je bilo na vrtu.Šla sem ob poti, po mokri	A
Ali bi te bilo strah, če bi stopila v lopo?	Čisto	temno je tam ...“ Zdrznil se je in je poslušal	A
ki bi prišel in dejal: ‚Ne smeta ljubiti!‘	Čisto	sama bova tam -- med ljudmi, kakor sredi gozda	A
srcu in nič več nisem bila huda. ”No, sedi,	čisto	blizu mene sedi!In bodi priden!“	A
... Ko me je stisnil za lica, so bile	čisto	mrzle njegove roke, njegova sapa pa je bila	A
vidim zdaj? Ali se ni morda neko lepo, tako	čisto	hrepenenje izpolnilo v ostudni vsakdanjosti	A
ob davnem času ... Ah, treba je, da hodi človek	čisto	zavedno po ravni poti; ali po položnem klancu	A
Minko; in še vse drugače jo je objel kakor mene,	čisto	nespodobno ... ”Ali veš, o Judit, da nisi več	A
je, zelo neumestna šala; zato govoriva lahko	čisto	mirno, Judit!Kdo bi se vznemirjal zaradi ... šale	A
Kmalu nato je prišel. Oblekla sem	čisto	belo obleko, ki mi je bila že nekoliko pretesna	A
poskusil nasmehniti s tistimi debelimi ustnicami.	Čisto	prédme je stopil, sklonil se je nekoliko in	A
sem toliko sanjala o njem -- tam je bilo, že	čisto	blizu, trkalo je že na duri in srce mi je trepetalo	A
pravico, če bi ga dramil in vlekel iz jarka, ko me	čisto	nič ne briga njegova postelja. O, Judit, spoznal	A
ki sem ga bil prej komaj opazil. Sedel je tam	čisto	koncu mize, nič posebno ni bil oblečen in pil	A
kopuni ... Naposled se je izkazalo, da fant ni	čisto	nič drugega nego navaden socialist in tako smo	A
misliti široke rame na tem belem, gladkem čelu.	Čisto	navaden, skoro pust je bil njegov obraz in edino	A
je kakor žganjar. V pogovoru je bil neroden,	čisto	brez ognja, brez tiste lepe poze, ki je človeku	A
po rami. Ko je stal tako pred mano, je bil	čisto	-- prvoboritelj.Tudi tisti čudni nasmešek je	A
oddaljenih plasteh; tam v daljavi, na obzorju, že	čisto	v sinji megli se je svetila cerkev na gori,	A
moje lepe oči ... Tedaj se nagne k meni obraz,	čisto	pred lice ... niso bile sanje, ni mogoče! Vlažen	A
dostojanstven mimo hiše, kakor da bi ga ne brigala	čisto	nič, prav do ogla; tam je postal, ozrl se je	A
govoril o vsakdanjih stvareh, skoro presladak,	čisto	sirupast, kadar je govoril o ljubezni.Dokler	A
”Saj ne maram tako ... Saj so moje misli	čisto	poštene!“ je zavzdihnila gospa Zaplotnica.	A
mojem srcu ne bilo podobe, ki ni bila z masko	čisto	nič v sorodu.Šele razočarano hrepenenje je napravilo	A
nekaj tihega, domačega je bilo v njem; nekaj	čisto	tujega tistemu šumu zunaj -- nekaj čisto podobnega	A
nekaj čisto tujega tistemu šumu zunaj -- nekaj	čisto	podobnega debeli, dobrodušni, svobodomiselni	A
Stoji tam s kitaro v roki in brenka in poje.	Čisto	moški je njen glas, poteze njenih lic so trde	A
rabo. In še to je siromak po nepotrebnem in	čisto	brez koristi zapravil ... Ko se je opil, mi	A
neokretnim jezikom in njegov glas mi je bil	čisto	tuj. ”Judit!	A
gospodična Kajón, če se ne motim, se Prešeren	čisto	nič ni bavil z ženskim vprašanjem.“ ”Mislite	A
Tudi obleka je malo ... hm, čudna! Leva roka je	čisto	naga, in prsa so le za največjo silo zakrita	A
puhtela pomlad, nad njim so tonili beli oblaki v	čisto	nebesno sinjino.Na fari je zazvonilo angelsko	A
je zgrozil. ”Čemu sedite na pragu, v temi in	čisto	sami, kakor ...“ ”Kakor grešnica!“ se je tiho	A
molitev; nagubančene so bile, do kraja zdelane, že	čisto	brez moči; kmalu pač pride ura, ko bodo omagale	A
Vsi bomo pocepali od lakoti!“	Čisto	natanko je videl mater; drobna je bila kakor	A
zibki je ležal otrok; v črni izbi med strahovi	čisto	sam. Vedel je pač, da je zunaj sonce, da so	A
Pobožal jo je po čelu, ki je bilo gladko in belo,	čisto	dekliško; po licih, ki so bila spet mlada in	A
prejšnjega bitja in polagoma jim bledí ter nazadnje	čisto	ugasne spomin na večnost. Veliko pa jih je tako	A
veselim upanjem, nato že z dvomom, naposled	čisto	brez vere, da bi ugledal kdaj le prašek rumenega	A
toplega in prijetnega, stopil je v vežo tudi sam,	čisto	ponevedoma.Tam je dišalo po vinu, po špehovki	A
nobene več. Stali so tam štori drug ob drugem,	čisto	mirni, tihi, slovesni, spomeniki ob gomilah	A
misli pa ni prepodil, ne zmotil. Niso govorile s	čisto	razločnimi besedami, bile so kakor meglene podobe	A
prinesti pogače in vina in bi se božje kazni	čisto	nič ne bal. Gospod Ferencig je zbiral učence	A
kakor da je bil one prejšnje besede izpregovoril	čisto	nekdo drugi tam kje za njim. ”Obilo otrok	A
velik denar. Stopil je tja, ogledal si papir	čisto	od blizu, nato ga je zganil v gube ter spravil	A
Kdo pač drugi, mladi gospod? Sijajna slika je,	čisto	po pravici!“ Lenart je videl otroka, podobnega	A
saj sva sama! Le poslušaj: Imela sem petak,	čisto	nov petak od gospoda.In nekdo mi ga je včeraj	A
Saj sva sama, nič se ne boj! Prav	čisto	nikomur te ne bom izdala!Nagni se k meni pa	A
docela spremenil, čudežno hitro, kakor v sanjah.	Čisto	neznan je bil, koščen in trd, ustnice so se	A
Ne vem!“ je rekel Lenart. Bilo mu je nenadoma	čisto	lahko pri srcu, stal je kakor nekjé v zraku	A
Lenart je šel v gozd. Ko je bil	čisto	sam pod sencami, je potrkal na bukovo deblo	A
kaj pravite, gospod pisatelj? Kozolec je bil,	čisto	navaden kozolec, še celo prazen kozolec, in	A
toliko idej!“ Gledal je zamišljen proti stropu;	čisto	motne, od spominov zasenčene so bile njegove	A
pred kavarno, pa se prikaže pred menoj človek,	čisto	neznan.”Dober dan, Matevž!“ me pozdravi.	A
postaja zmerom bolj vroče in robec je od potu	čisto	premočen. ”Vroče je, gospod sodnik!“	A
hotel se je držati na smeh, kar se mu je pa	čisto	pokazilo: njegove obrvi so bile visoko nad malimi	A
...“ ”Morda ste jih spravili kam drugam; jaz	čisto	dobro vem, da sem vam jih dala.“ ”Ni mogoče	A
ki je bruhal besede iz sebe kakor besen. ”	Čisto	gotovo, - o tem ni dvoma!Ognjišček je ...	A
in vsakega posameznega uda vesele družbe. ”	Čisto	gotovo, tu ni nikakršnega dvoma: jaz sem pijan	A
dotaknil zatohli, prašni vzduh delavnice, da ni	čisto	omrenila pogleda teh rjavih oči topa skrb in	A
zmerom tišji je bil njen glas. ”Hiša bi bila	čisto	bela, zadaj pa bi stale visoke smreke ... črn	A
igrala s predpasnikom; še bolj tenka in nežna,	čisto	detinska je bila njena roka. ”Tudi jaz nisem	A
je to samo zdaj tako žalostno in da bo nekoč	čisto	drugače ...“ Pogledala mi je v lica s tako	A
zadaj - pritajen glas iz teme. Zdaj je slišal	čisto	razločno, ni se mu več samo zdelo, da ga nekdo	A
zlobno po tišini. Lepa bela mačka je bila, še	čisto	mlada in nič hudobnega ni bilo v njenih očeh	A
oglasilo, tačice so zamahnile narahlo in plašno.	Čisto	mlada mačka je bila in strah jo je bilo celo	A
Postal je, sklonil se je globoko, z obrazom	čisto	k drobni okrogli glavi in je gledal.Roke so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani