čisto (2.601-2.700)

nagnila glavo, oči so se zelo razširile in so bile	čisto	bele.Slišala je mati ime in je ob tistem hipu	A
pa se pomeniva, kar je treba, govorila bova	čisto	prijateljsko ... Ali nimate ure pri hiši?“	A
dlanjo po stegnu. ”In tudi iz drugih ozirov ni	čisto	nič mogoče, da bi se kar tako nakratko poslovil	A
pa vam prinašam, ne da bi me bili prosili in	čisto	zastonj, polno vrečo ljubezni, vi pa: Poberi	A
Poslednjikrat se je vzdramil župnik in se je uprl. ”	Čisto	nič, o Polikarp, čisto nič me ne zanima tvoja	A
župnik in se je uprl. ”Čisto nič, o Polikarp,	čisto	nič me ne zanima tvoja zgodba! Umrla je preteklost	A
komolcem ob poštene ljudi, tudi tam, kjer bi	čisto	nič ne bilo treba.Nerodnost je izvirala iz plahosti	A
človek še poleg mene, gotovo bi se zadel obenj,	čisto	gotovo bi se sprl z njim.To se pravi, dobil	A
Sami ste mi ga bili dali, vzemite ga!	Čisto	nepokvarjeno je še, prav nič obrabljeno, nič	A
”Eh, kaj!“ se je zasmejal Polikarp. ”Saj je	čisto	pošteno ime, čisto krščansko ime in Polikarp	A
zasmejal Polikarp. ”Saj je čisto pošteno ime,	čisto	krščansko ime in Polikarp je bil velik svetnik	A
nosil, zakaj pa se ga zdaj braniš? Saj ti je	čisto	vseeno!Polikarp ali Franc - kaj je ime?	A
vam ga bil prinesel - lepo, blagozvočno, še	čisto	neobrabljeno ime!Tu leži, na mizi!“	A
jutro! Kako bi ga bil človek vesel, da bi bilo	čisto	njegovo srce!Zakaj sije tako prijazno to jesensko	A
Župnik se je prestrašil. ”Nedelja je danes in	čisto	sem bil pozabil ...Treba je nastopiti to križevo	A
velik kamen?‘ Gledam, strmim - ne šali se,	čisto	resno govori ...Rad bi vedel, kaj se mu je pripetilo	A
nesreče polne, mi je prilepljeno na suknjo	čisto	novo, zelo neprijetno ime in nosil bom to težko	A
tolikokrat poprej, zdaj pa me je presunilo s	čisto	drugo, nepoznano slastjo, ki je bila polna bolečine	A
smrt; da bi stal ob materini smrtni postelji	čisto	brez moči, gledal bolečino, prošnjo, očitanje	A
Bog, preveč smo! Če bi imeli	čisto	zase le eno samo kamrico, bi nikdar ne bila	A
vina, se mi je namesto dvajseterih prikazal	čisto	jasno en sam obraz: okrogli obraz profesorja	A
govoril oče in je umrl, Marko pa je ostal sam.	Čisto	sam je ostal; ne matere ni imel več, ne bratov	A
je vzdignil denar. Lepi so bili bankovci, še	čisto	novi, in Marku je bilo prijetno pri srcu, ko	A
imam še ujca, čemu mi ga je bil dodelil Bog?	Čisto	sem pozabil v svoji nespameti, da sem se bil	A
globoko zavzdihnil. »O človek krščanski, ki imaš	čisto	vest in srce brez greha, nikar me ne ogovarjaj	A
sem, o Milan! V tvojih očeh sem videla tvojo	čisto	ljubezen, moje srce pa je zajokalo. Roka daleč	A
poslednja ura. O povej, sporoči, kaj si že	čisto	pozabil name?Kaj je tako omahljiva ljubezen	A
težak, in še sonce samo ni prodrlo skozenj.	Čisto	sam, živ človek, tuj svetu in življenju, je	A
okrogle njegove roke in tudi lica še niso bila	čisto	splahnela, a že se je razjokal Marko in ne jed	A
krivico sem delal svojemu koprnečemu srcu! In že	čisto	blizu uglajene poti sem bil, prav ob poti sem	A
v jedno občino, pod jednega župana. Zató je	čisto	naravno, da se ne moremo videti.A kjé je tista	A
žalostilo, ker ni mogel izpreobrniti Medvedjanov.	Čisto	prav!Kateri misijonar pa še ni bil otožen, če	A
nam sicer čudne, ki se pa takó slavnemu možu	čisto	prilegajo. ”Bob je kandidat!“ to se je razlegalo	A
prijatelja bi z mrho zmerjal. Sploh pa bi bilo	čisto	drugače, ko bi kdo izmed nas rekel o Šilu, da	A
Rekarjevo mesto. Pod kostanjem je bilo skoro	čisto	tema; samo žarek iz okna je padal na Helenin	A
vas hotela česa prositi; drugega ni nikogar,	čisto	sami smo zdaj...Ali ostanete pri nas čez noč?	A
storiti nekaj nelepega: ”Kaj te briga? To je moja	čisto	zasebna stvar!“ Nikolaj je stal pred gradom	A
melanholijo je treba pregnati - in sonce sije	čisto,	kakor je sijalo... Helena je zaprla klavir	A
natančnega. Srečavali so ga tod in ondod, na	čisto	različnih krajih; vedeli so vsi samo toliko	A
Besede so se mu zdele otročje; povedale so nekaj	čisto	drugega, nego je bilo tisto, kar je hotel povedati	A
da je prišel po neumnem in v razmišljenosti v	čisto	tujo sobo, v kateri nima nikakega opravka...Nekdo	A
upanja?... Zavedal se je, da je oskrunil svojo	čisto	ljubezen.Samo časih, za kratek hip, ga je obšlo	A
Umaknil se je urno, potisnil si je klobuk na čelo,	čisto	nehote se je prijel za nos ter je pobegnil.	A
golobnjaka. Njene oči pa so poševne in skoro	čisto	japonske; pravijo, da je to interesantno, ali	A
povedati, o čem sta govorila, zakaj gobavci imajo	čisto	drugo življenje nego oni ljudje, ki se izprehajajo	A
zimsko suknjo. Vera v slast in sijaj prihodnjih,	čisto	bližnjih dni je tolika, da bi bila brezbožna	A
in zaloputnem duri, ona pa joka. Ne razume	čisto	nič ... še ne zaveda se, da me je bila hudó užalila	A
ne vem zakaj, ampak ne morem ... in vendar vem	čisto	natanko,da bi se ji oči zasolzile od radosti	A
”Ali so trda, ali so mehka?“ ”	Čisto	trda niso po mojih mislih; toda ...“ ”Kaj toda	A
obraz; vsa zardela in zaripla je bila v lica. ”	Čisto	mehka niso; toda ...“ ”Kaj toda?	A
obrazi, ki več ne gledajo in več ne dihajo,	čisto	enaki drug drugemu, kakor da je bila v zadnjem	A
je v mojem srcu prazniški pokoj, je umirjeno,	čisto	zaupanje v prihodnost, kakor otrok brez misli	A
napol sladak. Nastopil sem z veselim korakom	čisto	novo pot, zakaj kupil sem si bil lepo novo suknjo	A
še leto dni, pa bi si postavil malo hišico,	čisto	malo, takorekoč igračko.Stala bi visoko v rebri	A
razgledovala po dolini. In zadaj bi bil mal vrtiček,	čisto	ponižen vrtiček; nageljni, rože, pa tudi nekaj	A
tišine, - gluhe, predsmrtne noči. Misli moje so	čisto	druge, nego podnevi; misli človeka, ki se je	A
ne kesanja ... Prihajajo mi na spomin dogodki,	čisto	že pozabljeni in malenkostni.Kraji, ljudje	A
kazale polne, pod komolci temnorjave, zgoraj	čisto	bele roke; kakor da binosila dolge rokavice	A
nekoliko glavo in njene oči so se vlažno svetile. ”	Čisto	res?“ ”Res, Francka.“	A
pot. In vendar je bil lep ta obraz, ta drugi,	čisto	novi obraz je bil še celo lep.Nikoli nisem videl	A
sklonjena, oči svetle in vlažne. Sence so že	čisto	prepregle pot, minila je ura in skoro je že	A
zdrznila in se obrnila v stran. Prišla je bližje,	čisto	na rob ceste, tik k ograji in je gledala naporno	A
plast prahú. Noge so se premikale težko in	čisto	mehanično ... Srečal sem ga na cesti in ozrl	A
službah in visokih dostojanstvih, - a vedel sem	čisto	dobro, da so to sanje neumne in otročje. Niti	A
sami, da imajo ljudje najrajši onega, ki ni	čisto	nič ... hm, kako bi se izrazil ... skratka, - ki	A
do besede, z nekakim genljivim, preprostim,	čisto	otroškim zaupanjem; krvave historije o papežih	A
po drugega zdravnika. Vse mu lahko razložiš,	čisto	po knjigi in izkušnji ... tako je in tako; temno	A
njemu, z lahkotnim, poskočnim korakom; prišla je	čisto	blizu, tako da bi jo bil lahko zgrabil ter podrl	A
je bilo, čemu je bilo? Če niso tvoje oči že	čisto	lene in kalne zaradi ogledala, premisli: kod	A
rt“ neštevilno besed, ki so po svojem pomenu	čisto	pohlevne, in da je črka ”s“ samo navaden sikavec	A
slišal glas, ki ga je bil poklical, vzdramil.	Čisto	razločen je bil, kakor iz sosednje izbe, v katero	A
” Ivan!“	Čisto	od blizu; skoraj je glas še trepetal v izbi	A
Takrat pa se je zopet oglasilo, - in sicer na	čisto	nasprotnem kraju.In jaz sem se obrnil in taval	A
iskrenem prepričanju in prigovarjali ti bodo	čisto	resno, da ne pišeš ”za nas“.Kajti, brate, ”za	A
umerjeni v besedi. Življenje jim je teklo ravno,	čisto	in prazniško, kakor bela okrajna cesta ob Močilnici	A
počasi, s suhoparnim glasom, kakor da mu je	čisto	blizu do zehanja; gledal je na mizo in je potrkaval	A
so bile vse druge; kakor da je bil preživel	čisto	novo življenje, ki ni bilo s prejšnjim v nikaki	A
zvezi in ki je porodilo ter izrazilo v obrazu	čisto	nove misli in podobe. Nekoč je bil Malinovec	A
in odkod, vse kako in kaj!“ Pogledala mi je	čisto	naravnost v oči in se je smejala. ”Zakaj	A
”Kje so vaše njive?“ ”Tam so, tam	čisto	spodaj, vse do potoka, do tistih vrb! Glej	A
ampak krivična usoda jih je bila obdarila s	čisto	dušo in mehkim srcem ...Tako se je pletla govorica	A
Edino, kar sem jasno občutil, je bil strah;	čisto	navaden otroški strah, ki ne izvira od nikoder	A
takrat ljubil, se je včasi nenadoma prikazala	čisto	blizu naju, tiha kakor senca, in je spet kakor	A
se z ramo ob zid, smejal se in vzdihoval ... in	čisto	jasno sem ob vsem tem vedel, da se ona zaničevalno	A
točil je sebi in meni ter pripovedoval dolgo,	čisto	nerazumljivo zgodbo. Ko sem vstal in plačal	A
levo stran!“ Ob plotu je stala visoka senca;	čisto	mirno je stala. ”Ali ga niste opazili že	A
Anka je namreč umrla.	Čisto	mirno je umrla, tako tiho in ljubeznivo, kakor	A
bil vesel njenega veselja. To je bilo vse in	čisto	dovolj.Ko se me je oklenila in je začela govoriti	A
se! Sončni dnevi iz davnine, rosite mi svojo	čisto	zarjo, ure nedolžne, jasne, dajte mi tolažbe	A
srce, ki nikoli več ne bo zdravo, nikoli več	čisto,	veselo brez zlega! Zakaj, o gorjé: za to	A
“ In oglasilo se je vtretjič, zaklicalo je	čisto	blizu. ”Zgodi se božja volja!“ je rekel učitelj	A
Pogledal je na desno in na levo in proti nebu:	čisto	nedeljsko nebo, pod njim zelena dolina šentflorjanska	A
škropi pohujšanje na vse štiri strani, omadežuje	čisto	dušo najpoprej in najbolj očitno; na belem platnu	A
Zakaj tudi njegovo srce, kakor je bilo staro in	čisto,	je vztrepetalo, kadar so oznanile oči podobo	A
dostojno in diskretno krog pasu ter sem jo poljubil	čisto	hladno in brez strasti.Ona se je nasmehnila	A
tisto uro, ko sva sedela drug poleg drugega,	čisto	blizu, telo ob telesu, tisto uro se je zaljubila	A
v njen beli vrat, je bil moj obraz ostuden,	čisto	vsakdanji in moje oči so bile zalite, čisto	A
čisto vsakdanji in moje oči so bile zalite,	čisto	vsakdanje ...O trubadurju, o sanjah in o lilijah	A
skrbeh vsakdanjega življenja je utihnilo to	čisto	hrepenenje in skrilo se je globoko na dno srca	A
stopil na prag ter je postavil zavojček na mizo.	Čisto	navaden, majhen zavojček je bil, iz trdega papirja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani