čisto (2.701-2.800)

pomečem, te rože ... na smetišče!“ je vzkliknila s	čisto	neznanim, hripavim glasom. ”Daj jih, če se	A
razločno; toda res se je bil z glavo in z rokami	čisto	zakopal v odejo, tako da je prihajal njegov	A
”Glej, da znam! -	Čisto	nakratko naj pové, brez dolgih, nepotrebnih	A
vztrepetala, vzkriknila, in njen glas je bil takrat	čisto	podoben glasu njene matere. ”Jezus! Jezus	A
nebeški védi kam. Astre na stopnicah niso ostale	čisto	bele, ker je kapala nanje kri iz ust Jana Vymetala	A
bom povedal, Francka, zato ker te imam rad.	Čisto	natihem ti bom povedal, prav k meni se stisni	A
ter hkrati zehaje občutil, da ga ne zanima	čisto	nič. Zalotil se je celó, da mu je bilo dolgčas	A
Naravnost k očetu. Star je in	čisto	sam.Živela bova kakor dvoje zvestih prijateljev	A
Drini ...“ ”Ali je morda rekla, da je umrl oče	čisto	sam?“ ”Menda čisto sam ...“	A
morda rekla, da je umrl oče čisto sam?“ ”Menda	čisto	sam ...“ Vzdignil se je s slamnice težak in	A
odskakoval pred vozovi in tramvaji v stran, a vse to	čisto	nevede in mehanično.Poleg vsega se je jezil	A
kaj pozna, ali ne?“ ”Res, prav malo se pozna;	čisto	majhna meglica se še vidi.“ ”Kakšna meglica	A
brez bleska. Smešen vtisek je delal njegov	čisto	beli, veliki in malo v stran potisnjeni nos	A
roganje: ”Zdaj vidiš, ti, Prosén, kaj si! Pisar,	čisto	navaden pisar in drugega nič.Kaj si se domišljal	A
oknu in pogleda na cesto. Zunaj je postalo že	čisto	temno.Ura je polu osmih in ob osmih se prične	A
sem jih troje; za teh troje vem. Eden je bil	čisto	mlad fantek; pol ure kasneje sem ga videl, naravnost	A
po izbi in pred hišo. Ena perot ji skoraj	čisto	manjka; ostanek visi nizdol in pometa po tleh	A
nekoliko narazen, in ker tudi najina govorica ni	čisto	ena; vendar pa vselej vem, da beseduje po pravici	A
oči. Imela je kratke rokave in roke so bile	čisto	bele, ne zeló polne, toda fine - in zunaj je	A
obšlo me je bilo nekaj neznanega. Živel sem	čisto	drugače nego prej in nego živim danes.Če bi	A
mi ni odgovorila, samo privila se je k meni,	čisto	blizu, na prsa, in mi je pogledala v obraz.	A
neizmerno ljubezen in skrbela bo zame, tako da bom	čisto	pozabil na breme, ki sem si ga bil naložil	A
v postelji in sem jo gledal. Oči niso bile	čisto	zatisnjene in zdelo se mi je, da so gledale	A
ozko špranjo med trepalnicami, sem se sklonil	čisto	blizu k njej in sem ji rekel na glas: ”Malči	A
hudobno nasmehnil. ”Ali sem vas ukanil?“ je rekel	čisto	naglas, ko je s fantovskim korakom stopal proti	A
vstala iz postelje in da je sedela za mizo.	Čisto	mirno, kakor da bi spala; dlani je tiščala k	A
vžigalicami, me je obšlo neko posebno čustvo, podobno	čisto	otročjemu strahu.Zazdelo se mi je, da so se	A
kljub temu nič posebnega; soba se mi je zdela	čisto	taka, kakor sem jo bil ostavil.Stoli so bili	A
na mojem stolu ter pisal. Pisava mi je bila	čisto	neznana, a kolikor dalje sem čital, tem bolj	A
pogleda nekega jutra na vrt in vidi, da je drevje	čisto	golo; in vendar je padal počasi list za listom	A
ta ali oni. Drugače pa me to vse skupaj ni	čisto	nič brigalo. Spominjam se nekega čudnega	A
se hotel nasmehljati, toda moja lica so bila	čisto	trda kakor iz usnja.Z dlanjo sem se oprl ob	A
padalo, padalo, in nekatere veje so bile že	čisto	gole in črne. Pozno popoldne sem gledal skozi	A
bile zatisnjene, ali izza vejic sem jo videl	čisto	dobro.Njena lica so bila mirna, ustnice nekoliko	A
minilo, kakor da bi trenil. Imel nisem z njo	čisto	nikakega usmiljenja, četudi sem vedel, da je	A
jokala. Ko sva šla iz cerkve, sem jo ljubil tako	čisto,	kakor nikoli ne prej ne pozneje.Nato sva ostala	A
in prebledelim obrazom se je obračala za mano	čisto	mehanično. Mučil sem jo odtlej z radostjo	A
drevjem. Še ena, še dve noči, in vejevje bo	čisto	golo.Od juga so prihajali oblaki, a tedaj so	A
priklanjalo nad menoj, in jaz bi sanjal ... o	čisto	drugem življenju, o tistem, ki je polno same	A
je trepetala in gledala me je kakor blazna, s	čisto	upadlim obrazom, odprtimi ustnicami in velikimi	A
na zemljo. Platane na vrtu so bile že skoro	čisto	prazne, gozdno bukovje pa je bilo precej košato	A
sedel proti mraku za mizo ter pisal. Bil sem	čisto	miren in moji možgani so delovali popolnoma	A
ki jih prej nisem nikoli videl ali pa sem bil	čisto	pozabil nanje. Prišel je moj brat, in skoro	A
dva meseca ali dalj in bili so drug drugemu	čisto	podobni.Nikoli se ni zgodilo kaj posebnega,	A
vsakega spoštovanja. Nato so oblekle truplo v	čisto	perilo ter ga položile na oder.Oči se niso dale	A
topo zroča beta krogla. Tudi usta niso bila	čisto	zaprta; zobje so se bili zasekali tako globoko	A
Adjunkt je stal pri vratih; njegov obraz je bil	čisto	bled. ”Zdaj je vse končano.	A
razcefrana, igla je zarjavela in ima na koncu	čisto	navadno stekleno kroglico, široki trak ni ne	A
brez upora in brez pomisleka, kakor da bi bila	čisto	navadna, vsakdanja stvar brez greha in zla.	A
je postal, naslonil se je in je vzdignil pest	čisto	pred oči. ”Šteje!“ se je začudil Luka in	A
hoditi: kaj bi slišal pijanec, kaj bi videl?	Čisto	k njemu stopi, z levico zgrabi za kučmo, zato	A
skoro naglas; in njegov glas je bil ves drugi,	čisto	tuj, kakor da bi bil zaklical nekdo iz daljave	A
treska, časih je vzplamenela, časih je skoro	čisto	ugasnila.”Kmalu bo pri kraju!“ je mislil in	A
Saj je bila nekje!“ je govoril počasi, kakor	čisto	miren.”Vem, da sem jo prinesel in da sem jo	A
pregaziti ta blatni jarek, predno stopim na	čisto	travo!“ S hitrimi koraki je šel preko ulice	A
te ljubil!“ Francka se je počasi vzdignila;	čisto	bled je bil njen obraz, oči so bile motne in	A
ipovedoval sebi in njemu svojo dolgočasno zgodbo. ”	Čisto	resnično je bil paradiž pred menoj!Poznal sem	A
jo je bil tisti, ki mi je ugrabil vse drugo.	Čisto	na lepem me je okradel, sredi ceste, pričo vseh	A
Pogledali so me, kakor da sem bil izpregovoril	čisto	nerazumljivo, nadvse čudno besedo. ”Da bi	A
brat nenadoma naglas zajokal; njegov jok je bil	čisto	podoben tistemu cviljenju. ”Nehaj!“ se je	A
mater; ne bi rad, da bi sirota umrla v domovini,	čisto	sama, brez dobre besede ... Tako je, glej!	A
kolebala ter se prekolebnila. Ne več od cerkve, že	čisto	od blizu, z oreha ali z jablani, se je razlegel	A
tihi noči, me je spreletelo: ”Zdaj, zdaj je	čisto	blizu tebe tisto življenje onstran smrti, polno	A
prijetno na izbi. Močnó je dišalo po senu in	čisto	sam sem bil sredi popolne tišine, kakor je nikjer	A
šumela voda. Njena gladina je bila temna in	čisto	mirna, šumelo je kakor pod zemljo; oziral se	A
šel, globoko sklonjen, in je izpregovoril s	čisto	otroškim, jecajočim glasom, kakor da bi ga bilo	A
mojem vzglavju gorela sveča, ali če bom spal	čisto	sam, v temi in tišini?Zdi se mi, da bi tako	A
natanko, kako so se bližali koraki po stezi.	Čisto	blizu so že bili in sključil se je še niže,	A
in razumel, ni bilo treba velike bistrosti.	Čisto	nekaj drugega je mislil.In kmalu sem dognal	A
se ni poznalo Žabarju, je li mlad ali star,	čisto	brezizrazen, top in miren je bil; lasjé so bili	A
doma pri materi. Pravili so, da je drugače	čisto	spodoben in pameten človek, tih in len; edino	A
zapuščeni dom. V temi se me je oklenil Peter,	čisto	pred obrazom sem videl njegove velike, svetle	A
skrbno z visokega čela počesani, so bili še	čisto	kostanjevi.Ko je sedel, me je pogledal smehljaje	A
Tukaj torej zdaj stanuješ!“ je rekel počasi. ”	Čisto	prijazna kamrica je!“ V očeh sem bral še	A
tla tudi noge se ne opletajo več in glava je	čisto	jasna kakor da bi se bilo pravkar breme zvrnilo	A
vžigalic nimam, da bi posvetil... Glava ni še	čisto	jasna, še zmerom sem nekoliko pijan.Stopnic	A
Zavijmo se, stisnimo se tesno drug k drugemu,	čisto	k meni se stisni, Barica!...Poženi, voznik...	A
spoznal čudoma, da sem bil zaljubljen v žensko,	čisto	navadno in zelo lepo žensko, ki hodi, jé, pije	A
moje pesmi izplačale. Velik del jih je, ki so	čisto	za narod... Preberite jih vsaj!«	A
nenadoma predramil. Nekaj trenotkov je ležal	čisto	mirno, brez sape, mrtev.Vse je otrpnilo v njem	A
”Jezus! Marija! Jezus! Marija! ... Zdaj je	čisto	vse končano!Zdaj je vse izgubljeno!	A
vzdignila in v gnusobo ga je vodila. Stisnil se je	čisto	k zidu; rjuha tam ni bila mokra. ”Molil bom	A
pokosim ... potem boš tudi ti kosil!“ je rekel stric	čisto	mirno. Marko je stal kraj duri in je čakal	A
In oglasil se je dvom in oglasil strah. ”	Čisto	lahko ji je stopilo na jezik ... starec!Natanko	A
klobuk in odložil palico. Ogledaval si je obraz	čisto	od blizu, natanko, vse od čela do vratu.Če je	A
trepetajočim korakom pred ogledalo. Obraz je bil	čisto	bled, skoraj rumenkast, oči so bile globoko	A
Videl je, da je držal nekdo v roki njegovo srce;	čisto	črno je bilo, iz njega pa so lezli beli črvi	A
stran 54 . / nazadnje pridela nekaj mladega	čisto	zastonj ...Kolika gnusoba!	A
zdavnaj. Za deset let ... ženska je, pa je bila	čisto	odkritosrčna, zakaj v vsaki odkritosrčnosti	A
pisarno pojdem ... toliko starcev je v pisarni,	čisto	plešastih in zgrbljenih ... sede tam, pišejo in	A
dogodek, ki se je vršil v zdavni mladosti in ki je	čisto	brezpomemben.Veliki dogodki, ki so gnetli dušo	A
ovíja okrog nóg dolg, črn frak, hlače pa so	čisto	bele in zeló široke.Na glavi mu stojí vis�k	A
Kaj pravite k temu, gospod Smuk?“ ”O	čisto	prav imáte, gospod Znoj“ - tù naj oménim, da	A
na vsem životu bolj, kot bi bilo naravno - ”	čisto	prav imate, gospod Znoj!Mislim, da sem Vas že	A
Svete Trojice v Tičnico. Vroč dan je bil; nebo	čisto,	visoko razpeto, mirno v svojem sončnem sijaju	A
imela takrat dvanajst let; njen obraz je bil še	čisto	otroški, oči so sijale, Bog vedi, kakor sama	A
steni na visokem stolu, roke v naročju, skoro	čisto	nič podoben tistemu obrazu, ki je bil v njegovem	A
in nikjer na svetu ni bilo takih oči - veliko	čisto	zrcalo in v zrcalu romantično življenje, čudopisan	A
nenadoma, da se je bila odela v nedolžno in	čisto	podobo davno umrla preteklost.Kamor je šel,	A
prsi, kri se je prikazala na ustnicah... Hej,	čisto	življenje, brezskrbno življenje, in delo, in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani