čisto (2.001-2.100)

Obadva sem bil izgrešil, naposled pa sem	čisto	pozabil nanja.Zadnjikrat sem videl njega v kavarni	A
poletnem večeru. Skazi okno se je videlo na	čisto,	mirno nebó, a nedaleč je stal na neki strehi	A
je to ljubezen? Zdi se mi, da sem ji napósled	čisto	malovažen, da bi se smehljala in da bi govorila	A
povedati. Kar bi izgovoril, bi bilo zlagano,	čisto	nasprotno mojim mislim ...In napósled, -- čemú	A
sestré, ne brata ... Vsi so drugačni od njega,	čisto	sam je med njimi, še v obraz ni podoben nikomur	A
je zibal in je gledal proti nebu, ki je bilo	čisto	blizu; tam na vrhu, tam visoko, je bila radost	A
tako svetlo, kakor ga še nikoli nisem videl,	čisto	belo.Nenadoma - ni bil ne oblak, ne senca ni	A
stala ob njegovem vzglavju ter se sklanjala	čisto	blizu k njemu. ”Zbogom, zbogom, Beti!	A
Tresel sem se kakor pred nebeškim sodnikom in	čisto	brez pameti sem bil!Potolažil bi jo bil z ljubeznivo	A
so bile natanko in lepo umerjene, napravile	čisto	drugačen učinek, nego bi se bilo spodobilo.	A
mirnim, dolgočasnim glasom, ki je bil Poloniju	čisto	neznan in ki ga je veliko bolj vznemirjal nego	A
te čakala pod kostanji, so prišle v moje srce	čisto	neznane misli in tudi zato sem prišla zdaj k	A
ne Ofelija, da mu strme v obraz druge oči,	čisto	neznane. Ofelija je vstala.	A
je prebledela in je strmela nanj s praznimi,	čisto	neznanimi očmi. ”Videl sem jo nekoč ... kakor	A
si, Jareb, siv si in suh!“ Resnično so bili	čisto	beli Jarebovi lasje in zelo upala so bila njegova	A
mi je zazdelo, da stojim na križpotu: tam je	čisto	kratka pot, tam so trije tedni; belo hišo vidim	A
v kolobarju so se zavrtele njegove misli na	čisto	drugo pot. Tam, kjer je stal se je naslonil	A
izlile solze iz srca, iz vse krvi. ”Tam sedi	čisto	sama, še zmerom morda gleda proti durim.Bluzo	A
verjel, jaz pa sem verjela in strah me je bilo ...	Čisto	razločno je potrkal takrat spomin na moje srce	A
Pogledala mu je v obraz; njena lica so bila	čisto	bleda, njene ustnice pa so se nasmehnile.	A
tenke roke v močnih njegovih, se je privila	čisto	blizu k njemu.In govorila je tako tiho, da so	A
so se nasmehnile tako čudno kakor na jok. ”	Čisto	blizu se k meni skloni, Damjan, zato da ti bom	A
Boga poslan ... kanalja, fej!“ Šel je dalje,	čisto	v tuje kraje, hodil je tako hitro, da mu je	A
službo in na gospodarja; napotil se je nevede v	čisto	drugo smer in je romal po ulicah.Čutil je pač	A
od hrbta do nog; zakaj nenadoma je bilo vse	čisto	blizu in jasno pred njim, nenadoma je stal pred	A
je pogledal krčmar in mu je prinesel žganja;	čisto	od blizu mu je presodil obraz. ”Saj si bolan	A
rubežnika!“ Faran je tožil in tarnal, ob tem pa je	čisto	pozabil, da je bil izpraznil že troje vrhanih	A
”Siromak, počitka želján,“ je rekel cigan	čisto	tiho.”V moji culi ni drugega nič, nego žalostna	A
pačiti in pretvarjati!“ ”Kaj se to pravi?“ ga je	čisto	ponevedoma oponašal kaplan. ”To se pravi - zatajiti	A
stran 178 . / Kaplan je bil koščen v obraz in	čisto	brez krvi - podoba človeka, ki se je bil vdal	A
skrunijo nedolžni obraz njegove ljubice, njeno	čisto	dušo - kako vlačijo po blatu njegovo ljubezen	A
je bil takrat moj dom. Velika, temna, skoro	čisto	prazna izba globoko pod cesto.Tik pod stropom	A
s kolen in se usekne vanjo, mu jako zamerim;	čisto	nič pa ne zamerim rodoljubu z dežele, če stori	A
Jaz jih nisem napisal. Na	čisto	drugi njivi se je porodila njih genialna hinavščina	A
pridruži nobeni stranki; če se pridruži, tedaj je	čisto	gotovo ”zmerna frakcija“, to se pravi, ohrani	A
slovesnem večeru, kakor govorim zdaj z vami?	Čisto	drugačne bi bile moje besede, nocoj govorjenim	A
krepak značaj in govoril je dalje s hladnim, že	čisto	mirnim glasom. ”Ovladala me je bila sentimentaln	A
veselje? Škoduješ si grozno, meni pa ne pomagaš	čisto	nič.Res, prav nič nisem potreben tega veselja	A
ki smo �geklärt‘. Ti pa morda misliš, ne,	čisto	natanko vem, da tako misliš, da smo zatajili	A
v redu in čudil se nisem nič. Kako lepo in	čisto	se razodevajo vse skrite čednosti naroda v vsaki	A
ne bil storil svoje dolžnosti, temveč nekaj	čisto	drugega, nekaj takega namreč, kar še nima svojega	A
radost -- kaj bi bilo z njim? Ostal bi bil	čisto	navaden Tone Šivec in slovenska prestolica bi	A
Anastasius von Schiwitz je ostal, kar je bil in se ni	čisto	nič izpremenil.Ostal je v svoji veličini in	A
rakev razširila; skale, za moža visoke in skoro	čisto	gladke, na vseh straneh, le ozka, komaj za dva	A
okreniti brez pozdrava, on pa je stopil nenadoma	čisto	blizu k meni in mi je položil roko na ramo.	A
Poznam jo!“ Sklonil se je	čisto	blizu k meni, tako da so se njegove ustnice	A
mi roko ... da bom vedel ...“ Nekaj posebnega,	čisto	novega se je zasvetilo v njegovih očeh; bilo	A
obraz, z obemi pestmi bi ji udaril v obraz ...	Čisto	natihoma so se odprle duri.Doktor Detal je vstopil	A
lepih čednosti, ampak kakšna malenkost, kakšna	čisto	neumna, smešna malenkost mu nenadoma zagradi	A
Jaz sam! Kajti	čisto	nič drugače ne govorim in ne mislim o svoji	A
izginil nehvaležni stud? Zakaj ne zasije nenadoma	čisto	drugo sonce ... in jaz stopim k nji, poln svete	A
držal tik pred obrazom in je mrmral neprestano,	čisto	v taktu, zdelo se mi je celo, da s pritajenim	A
čudno skrivnosten, nerazumljiv. Zase živé,	čisto	drugo, tuje življenje; prišla je mednje, Mařenka	A
žalostno pesem. Na postelji je ležala mati	čisto	mirno; bled je bil njen obraz, ustnice pa so	A
ko se je sklonila groza, smrti sami podobna,	čisto	blizu k nji, dehnila ji v lice ter jo prijela	A
poslednjikrat pod neusmiljenimi rokami, se ni	čisto	nič izpremenil, tudi postaral se ni.Prav tako	A
oči gledajo prav tako motno in izgubljeno.	Čisto	tak, kakor sem ga bil predstavil prvikrat nevernemu	A
zaboli več nobena njih beseda in tudi misel ne.	Čisto	nič me ne boli, da jih vidim in slišim poslednjikrat	A
pa je pisal pismo, ki ni bilo njegovim mislim	čisto	nič podobno.Tako se človek privadi posebnemu	A
o pravem času utelesil vanjo! Sedanjost ima	čisto	drugačno mero nego preteklost.Kar je bilo nekoč	A
še nocoj,“ je jecal Poljanec. ”Skoro bi bil	čisto	pozabil nanjo ...Ali poznate gospoda Petrina?	A
se bližajo. . / . / stran 149 . / Trenotek	čisto	gotovo ni tako zanimiv, da bi ga bilo treba	A
jaz ne maram gledati na svoje čevlje, saj je	čisto	prav, da gledajo nanje drugi!Saj jaz ne maram	A
Saj jaz ne maram, da bi me kdo ljubil, saj je	čisto	dovolj, da ljubim sam!Saj jaz ne maram, da bi	A
poslednjikrat. ”Res je potreba, Štefan Poljanec,	čisto	res!“ Ozrl se je prestrašen, nato se je tiho	A
takrat s sladkim strahom, da živi tam zunaj	čisto	drug svet, ki se predrami s prvimi sencami in	A
Poznala ga ní živa duša v vsej tej gneči... ”Jaz sem	čisto	sam na svetu, to je resnica.Da bi slekel kraljevi	A
na nebu. Zdelo se mu je, da prihajajo bliže,	čisto	blizu ter se zopet izgubljajo v neizmerno daljavo	A
dà, če se natančno preudari, celó smešna in	čisto	nič zapeljiva.Da bi bil vsaj obraz bolj primeren	A
tolarji. . / . / stran 221 . / Ali hipoma se je	čisto	stemnilo.Na vseh stranéh so stali visoki rožni	A
so se mu ustnice smehljale. Stemnilo se je	čisto;	za obzorjem je bobnelo, kakor bi prihajal iz	A
”Ne!“ ”Imá	čisto	prav.Povej mu, da ga je prišlo posetit dvoje	A
drugače je bilo vse prazno. Stene so bile	čisto	gole, a tlá so bila pokrita s preprogami.Od	A
gospodična...“ Graščak je izgovoril te besede	čisto	mehanično, a obraz mu je kazal veliko začudenje	A
krasno jutro nezaslužene milosti. Užival je	čisto	svetlobo, ravnokar rojeno iz morja...Vse okoli	A
mečem ob strani... Časih sta stopila v kapelo,	čisto	zanemarjeno in zapuščeno.Dvajset let že ni bilo	A
Pogledal je graščaku v obraz, a ta obraz je bil	čisto	resen in miren... Zgodaj na večer se je napravil	A
krilila preko njih nevidna roka. Nebó je bilo še	čisto	temno; niti zvezd še ni bilo, niti mesca ne	A
temnó... Milena je trepetala in njen obraz je bil	čisto	brez krví... Vzbudila sta vratarja ter se odpravila	A
pred njegovimi razbolelimi očmi. Izginilo bi	čisto	brez sledu, kakor izginejo zjutraj divje sanje	A
obrazov, temveč tudi rumene, bronastorjave in	čisto	črne.Kakor pa so si bili obrazi različni po	A
krvi, lep fant, zmerom zaljubljen. Tako bi bil	čisto	ponevedoma, brez truda, brez skrbi in misli	A
da je bila ob tisti uri šele sama globoka,	čisto	otroška bridkost.In sram, prav tako otroški	A
ter se pogovarjala o prihodnosti; ki je že	čisto	blizu.Tam za goro, na koncu blatne poti ...	A
”Tako ne more biti.“ ”Kakor pravim in	čisto	nič drugače.Pojdi po vasi in poprašuj, še tebe	A
razgovarjala Mate in župnik in naposled so bile besede	čisto	nerazumljive, podoba se je zazibala in je izginila	A
ki so se ji bili razvezali. Zdaj je bilo že	čisto	jasno -- zapodil ga je bil preko praga. Jasno	A
začutil njeno roko na svoji rami in je ugledal	čisto	blizu njen obraz.Izpreletelo ga je in misli	A
se je njenega vprašanja, kakor da bi mu bilo	čisto	novo. ”Na pot, Hanca?“	A
oče pa je stresel z glavo. ”Prej je govoril	čisto	pametno ...Zelo pameten človek je ta učitelj,	A
“ si je mislila Hanca in obšel jo je čuden,	čisto	nov in nerazumljiv čut: komaj zavedna, uporna	A
vrnil. Ali pognala sem ga v svet, plahega in	čisto	samega, zato ker ga nisem ljubila ...“ Globoko	A
prijetno! ... Pa sem bil že tako lepo zadremal,	čisto	dostojen človek sem že bil, kakor da sem bil	A
”Ne, to ni on!“ Globoko v kotu,	čisto	v temi, se je prikazal voz, izluščil se je iz	A
sram ga je!“ Bolesten čut je bil, ni ga še	čisto	razumela, ali bilo ji je, kakor da se je bil	A
prej! Ampak prišlo je nadme nekaj posebnega,	čisto	novega; zdi se mi, da je ljubezen.Od tedaj je	A
začutil te prijazne, hladne sence, že sem se	čisto	ponevedoma izluščil iz tiste idealne skorje	A
hribom se je pretrgala meglena plast, zasijalo je	čisto	nebo; prav nad hribom, v silni daljavi, je rdelo	A
Hanca se je smehljala, toda srce ji ni bilo	čisto	mirno. ”Kakšna novica?“	A
zastonj. Od fare prihajam, pravkar sem jo zvedel,	čisto	sveža je še ...Poljub zanjo!“	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani