plamen (941)

... V lepem starem očesu žari	plamen,	nepremagljiv.. .	A
hrepenenje samo je ostalo, božji	plamen	šel je skozi noč. Zgrudil	A
MLAKAR: Tvoj dih je vroč, kakor	plamen,	da mi žgè do srcá, a tvoje roke	A
potoku rdečem svojih žil gasite	plamen	gnusnega sovraštva!Kakor vam glave	A
vzdihov srčnih rojen; razvneta,	plamen	je žaréč v očesu, razmučena -	A
zavíta je vsà. Poljublja že úde ji	plamen	‒ A ôna se samo ‒ smehljá.	A
kamen, ki ven ga je vrgel iz kotla	plamen	»E, beži!Glejva, da prideva ven	A
stran 52 . \/ V kotu drobni	plamen	žalostno trepeče. Ona gre pred	A
nameče... »Mlinarica, pridi, a ti,	plamen,	vgasni, da se pač ne vidi, kak	A
ogenj v hiši! In glej, že šviga	plamen	vedno viši in noč je svetla kakor	A
vmiraje, do jutra sebe gonobeči	plamen.	O, da bi tudi ti, srce goreče	A
veličastno govorí: ”Kaj je slava? ...	Plamen	sveče, ki le kratek čas gorí	A
iz očí raste blodni kresni	plamen,	raste, išče in beží. Plašen	A
v zadnjih iskrah že trepeče	plamen;	noč prihaja v moje trudno srce	A
le v očeh je ugašal truden	plamen.	_ _ _ _ _ _ _ ”Dora, glej	A
moja je bila in z radostjo, tugo	plamen	mi je netila srca. Ah, bila je	A
»Dobim te!« vrš, švigne vanj	plamen	in Vedomca nikjer že več ni.	A
deklica, ki si že davno posušen	plamen,	jezen sem nate, deček, ki si že	A
persih vžgala Nevgasljiv si mi	plamen.	Kar v ljubezni je sladkosti, V	A
Germade po goràh goré, V nebó njih	plamen	šviga! Privrel je Turek, koder	A
. / . / stran 89 . / Ognjen	plamen	ji šviga. Plašan spustí se paša	A
delovnih ljudi zgradili, in kot	plamen	brez meja prek sveta bo zavihrala	A
vročo, gorko dlan, in vžgal je	plamen,	da se je razpočil kamen in zavrela	A
od nje se suha hosta vname in	plamen	pod nebo se vzpne. Visoko raste	A
moja počiva podoba. V meni se	plamen	svetal, čist in skrivnosten je	A
želje po spanju. Moje telo je	plamen,	ki hoče doseči vejo nad sabo.	A
pozdrav od koder pridem in kakor	plamen.	Naj ne bo kaljenja v meni, naj	A
zunaj pomlad. Njene oči so kot	plamen	človeku roke ožgale. Pod zaveso	A
skrito stezo, črto prvih dni.	Plamen	iz korenin ji življenje jemlje	A
vihti meč, spremlja ga vesoljni	plamen.	Enajst jih pelje s seboj, ujetih	A
stojim, jaz ranjeni človek. Zlati	plamen	ugaša v temo. Strmim v brezdaljo	A
Na stolpu je rdeča zastava kot	plamen.	Svetilnik daje mornarjem znamenje	A
v Kozmos. Za temnim mestom se	plamen	svetlika, množica v tiho temo	A
vzpni se kot ogenj preko ovir!	Plamen	žareč bo presekal temo, kakor	A
preobiljem luksus in kaprica in meč in	plamen,	sila in nasilje. A požrtija pri	A
100 . / II Prišl� je kakor	plamen	in vihar, v nevihti je pokrajina	A
pred zadnji svoj oltar, za okni	plamen	in nevihtna strela in iz neba	A
prebudil mi spečih strasti, že	plamen	ugaša, objem se hladi. Spet vzamem	A
Njen medli, up in mrak parajoči	plamen,	le v siju mojih želja še razsvetli	A
39 . / PIROMANIJA Ni dovolj	plamen	le v laseh, pa če še takšna burja	A
rastja v ognjenem vrtu čakajo na	plamen.	Duh ognja prebujen zacepeta in	A
sanje bo donel in me pretresal,	plamen,	do stržena. Kdor pota tudi zame	A
oživijo, sled ognja se razvije v	plamen.	V očeh vetra V očeh vetra sem	A
se pretvarjajoč gleda srepo v	plamen,	zraven pa napenja sluh, da mu	A
Laterna ropota na vozu, medel	plamen	sveče utriplje za nesnažno šipo	A
Pinocchiu usojeno, da ga je oplazil	plamen,	a mu je njegov dobrosrčni stvarnik	A
krona nad njenim dimnikom kakor	plamen	na drogu tihotapske rafinerije	A
življenja so bili kakor čudežni	plamen,	ki je buhnil izpod pepela.Vendar	A
puščavo, na kateri človek postane	plamen	med plameni, a ga s svojo neskončno	A
tresenje rok, ki jih je obsvetlil	plamen	voščene vžigalice. Ker prej je	A
zasvetili, ko da jih je obliznil	plamen.	2 Naslednjo nedeljo je spet	A
opečnata barva preliva v soncu kakor	plamen...	« Spet se je nasmehnil	A
Rdeča streha se v soncu kakor	plamen	preliva med zelenim drevjem!...	A
Zdaj pa samo tu pa tam zaplapola	plamen	v noč.Na skrivaj.	A
bil tako miren, ta pa kar gori.	Plamen,	res plamen ...Dobro so ga krstili	A
miren, ta pa kar gori. Plamen, res	plamen	...Dobro so ga krstili.«	A
z njo cigareto in se zamakne v	plamen.	Nato z odsekano kretnjo vrže glavnjo	A
samem rdečem cvetu kakor živi	plamen,	se danes še globlje nagiblje čez	A
in z dlanjo zaščitil slabotni	plamen	pred svojo sapo.Po prstih se je	A
Takle snop žarkov ti povzroči	plamen	povsem znenada. Rujovito zagrmelo	A
po meni, ko prihaja ko ogenj,	plamen	grabi v prazno voščeni zrak -	A
strehi ene od hiš se je razvnemal	plamen.	Dima ni bilo skoraj nič, kakor	A
Veliko zla je bilo. Tema in	plamen	in kri vsepovsod, v ljudeh pa	A
zenic, v katerih je zdaj odseval	plamen	in se pretakal notri po zrklih	A
je bil nad njegovo hišo sij in	plamen?	Ali je bil nad njegovo hišo	A
hladneje. Gori se je raztezal	plamen	svetlega dne, tukaj pa so temni	A
prostor. Segel je v žep in vrgel v	plamen	polno pest brinja.Zadimilo se	A
naočniki, v katerih se je odbliskoval	plamen.	Brinje, je rekel prvi, ta si je	A
ogenj pod oglarsko kopo. Buhne,	plamen	buhne iz tistega stožca, iz odprtine	A
ogenj pod oglarsko kopo. Buhne,	plamen	buhne iz tistega stožca, iz odprtine	A
Svete Agnes prižge svečo, ogenj,	plamen	sveče je stik med njim in njo	A
tisto žarišče, dokler ni šinil	plamen	med les. Naložila je nekaj polen	A
okrogli trebuhi, v katerih se koti	plamen,	ki bruhne skozi rjoveča usta.	A
okrogli trebuhi, v katerih se koti	plamen,	ki bruhne skozi rjoveča usta.	A
siknil . / . / stran 388 . / dolg	plamen	ognjenega strupa tja proti robu	A
njegove oči potem skozi dim in	plamen	nekje visoko zgoraj vidijo glasove	A
Potem bo še enkrat sedel k mizi,	plamen	sveče bo vztrepetaval in njegov	A
slabotno diha, polglasno zastoka.	Plamen	sveče zatrepeta, sence mu zaplešejo	A
zaplapolala po vsem prostoru,	plamen	se je nagnil, pri vratih si nekdo	A
očal z debelimi lečami. Takrat je	plamen	švistnil mimo njunih glav.Ozrl	A
plašče in suknjiče, da je lahko	plamen	nemoteno vztrepetal motilcu in	A
medse, zobje bi jo zagrabili,	plamen	bi se je dotaknil, pljuča bi vase	A
cigaret, cigareto nese k ustom,	plamen	vztrepeta, pljuča dihajo dim:	A
prižgem cigareto, je samoumevno.	Plamen,	ki je vztrepetal, je za droben	A
svečka razsipava svoj skromni	plamen	v vetru in iskraste vrhove ognja	A
Matere božje in poklekne prednjo.	Plamen	je vztrepetal.Dolg žarek se je	A
požiral ogenj, za njim je švigal	plamen	in mnoge dežele bodo ugonobljene	A
hudičih, ki se premetavajo kot	plamen	po nebu v podobi zmajev in drugih	A
in proti stropu je šinil visok	plamen.	Oooo, so vzdihnili vsi pri vratih	A
in stisko in strah v prsih.	Plamen,	ki bi segel od zemlje do neba	A
postave, obsijane z ognjem. Videl je	plamen,	ki buha iz peči.Videl je tja v	A
in se stisnil v kot. Peklenski	plamen	tistih ognjenih zubljev mu je	A
rokami zalučal šop papirjev v	plamen,	vendar tako nerodno, da je videl	A
zdaj gori. Više in više raste	plamen,	do neba sega žar in rdeči vso	A
je visoko po nebu spel mogočen	plamen	in rdečesiv oblak obdal svetlo	A
gospodinji. Izpod dima se je spel	plamen	in razlil žar čez temni les.	A
je bil ves bled v obraz, in siv	plamen	mu je gorel v očeh; Bricu je gnala	A
kričalo. Ko je planil za dimom	plamen	skozi streho, je stala namah vsa	A
priprave so se dobro izkazale in vsak	plamen	je bil hitro pogašen.Med bojem	A
zida in v mrtvačnici je migljal	plamen	v svetilčici kraj mrtve Dorice	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani