... « In kolne še, buši v grm vsak mi in kamen in k obrazu leščerbo tišči, »Dobim te!« vrš, švigne vanj plamen in Vedomca nikjer že več ni. »Sto vragov!« zdaj šele se strezne, a ožgan in brez brk, oh, župan tam stoji ‒ v kesanje Pedanj se pogrezne, na Lučnem pa k jutru zvoni.