plamen (301-400)

mogli priti do kože. Pa preden je	plamen	švigal okrog strehe, raztrgal	A
razživil ogenj in naložil nad	plamen	nekaj dolgih polen. S pogledom	A
nebu, zdaj in zdaj se je utrgal	plamen	iz strehe in daleč v zrak posegel	A
s Tekmecem in gledal, kako je	plamen	požiral poslopje, ki ga je on	A
vsaka raketa, vsak bengalični	plamen	je bil pozdravljen z burnim odobravanjem	A
Pa ta pogled! To ni bil kresov	plamen,	ki je odseval v njenih temnih	A
stala tam pri ognju, odsvital je	plamen	v njenem temnem očesu in ji rdečil	A
predse. Obe roki sta prišli v	plamen,	v žerjavico, a on ničesar ni čutil	A
tedne z vinom gasil tisti čudni	plamen!	Ko bi bil tako daleč kakor jaz	A
ker se ni bilo bati, da bi se	plamen	na novo vnel, vrnili so se vsi	A
povest tihe, gorke ljubezni, katere	plamen	je nekdaj vžgal dve srci in neugasljivo	A
Podgolovski. Pred njim pa je švigal	plamen	in vanj je metal Miha vse svoje	A
/ stran 44 . / švignil čuden	plamen,	tako da Miklavž ni vdrugič vprašal	A
zemljanov, ki vsi kakor véšče letate v	plamen,	da vas upepeli!Vsak, kdor ne beži	A
brati. Le malokdaj je švignil	plamen	platoničnega bratoljubja čez steno	A
mestni gasilci, da pogase neobični	plamen	v naši gostilni.Okno se zdrobi	A
skale, druga polovica se vname.	Plamen	in dim se vrtinčita v viharju	A
vzkipela na novo njena kri. Kakor	plamen,	ki bruhne hipoma skozi streho	A
nebo je bilo rdeče, kakor žareč	plamen.	Proti večeru je bilo videti, kakor	A
groza. Kakor da bi švignil žareč	plamen	iz strehe in pretil vse poslopje	A
ljubezen, tako navdušenje je kakor	plamen,	ki ga daje zažgana kopica slame	A
velik ogenj! Nekoliko trenutij ‒	plamen	je ugasnil, ostal je kupček pepela	A
navaden ogenj; zdaj ima višnjev	plamen,	zdaj rumen, zdaj rdeč, to mora	A
ne predrami in prestraši dolg	plamen,	ki mu je oblizoval desno roko	A
izpusti, se odtrga od roke tudi	plamen	in Martinek se preveri, da mu	A
ogromen vol, iz gobca mu je švigal	plamen.	Za njim se je prikazal krilat,	A
kakor jajca; iz lic šviga črnordeč	plamen;	skrčena usta obliva pena; lasje	A
iz oči mu je švigal blisk in	plamen,	usta so otekla in se penila.Ni	A
mu šviga iz ene polovice pljuč	plamen,	ki užge vsako reč kakor strela	A
je razpihal ravno v neugasljiv	plamen,	ki je požgal vse ograje, dvigajoče	A
če mu liže iz gobca in nozdrvi	plamen,	pa daje znamenje, da je pogubljen	A
vse okrog je trepetal samo živ	plamen	in objemal visoke gore.Gore pa	A
se je pokazal na ognjišču velik	plamen.	Šinil je proti stropu in razveselil	A
vnelo in je šinil z ognjišča visok	plamen.	Tedaj se je ozrl Kekec po širni	A
To se mu je tudi posrečilo.	Plamen	na ognjišču je bil zadosti velik	A
skovikanje ni utihnilo, dasi je svetel	plamen	razsvetlil vso kočo. Kekec je	A
zasvetilo pred Kekecem. Visok, rdeč	plamen	je šinil skozi streho in je razsvetlil	A
ampak je strmela v plapolajoči	plamen,	ki je postajal vedno večji.Ogenj	A
isker se je razpršilo po zraku.	Plamen	je ugasnil in samo tlelo je še	A
kakor da je padel iz neba božji	plamen	in je zažgal skalnate velikane	A
kakor srca brezskrbnih otrok.	Plamen	je visoko plapolal. Proti polnoči	A
požigat,« je mirneje rekel stari.	Plamen	je švignil iz lepo zidane hiše	A
Trami so pokali.	Plamen	je oblizoval celo hišo.Vrt je	A
hčerka dekla. Moj pogled je	plamen	‒ moja pest iz jekla. Smeh moj	A
Rajmondo, v čigar očeh je zasvetil	plamen	sovraštva. »Jaz ne,« se je smehljal	A
gospodarja je zažarel zopet tisti	plamen,	ki se je pojavil vselej, kadar	A
njegovih očeh je zažarel strašen	plamen.	»Govori brez ovinkov.	A
prevlako, da je na vseh koncih udaril	plamen	kvišku.Juri je videl v taborišče	A
spravo.« Iz Jurjevih oči je udaril	plamen	in njegovo dušo je prevzel sum	A
njegovih oči je švignil pravi	plamen	sovraštva.Radi bi se usedli na	A
hodil po vaseh in previdno netil	plamen	jeze, ki je bil nastal med kmetskim	A
kupčujejo z vero. Tako je rasel	plamen	srditosti med kmeti in zgodilo	A
pogledi, v katerih je trepetal	plamen	notranje razburjenosti in ljubavnega	A
minulosti. »Enkrat,« nadaljuje, »buši	plamen	iz Rekarjevega skednja.Vaščanje	A
cajno pa te stresel v največji	plamen	peklenskega ognja! ‒Saj bi se	A
mizico, za katero sta sedela.	Plamen	sveče se je zibal in zvijal v	A
minulosti. »Enkrat,« nadaljuje, »buši	plamen	iz Rekarjevega skednja. Vaščanje	A
pripeka, skoro žge v hrbet kakor	plamen.	Lep dan je, nebo je čisto in jasno	A
se zbegano strmi v plapolajoči	plamen	oljenke ob postelji.Zasliši nalahno	A
Lirin pepel osvetljuje toplo rdeč	plamen.	Iksia odloži rožmarin k žari in	A
vžigalice, jih našel in ukresal	plamen.	Ostrmel sem.	A
zlatastih bleščic. Tudi trepetav	plamen	sveče, ki jo je natakar naposled	A
moja vrtoglavica in vidne motnje:	plamen	sveče se je namreč začel podaljševati	A
odpočil. Ko pa sem spet pogledal	plamen,	se je pravkar dvigoval in obvisel	A
ki bi lahko s pogledom ločeval	plamen	od stenja in ga prestavljal sem	A
otrok. . / . / stran 223 . / »	Plamen	... « sem osuplo šepnil. »Ja,« je	A
in isti hip stegnila dlan nad	plamen	sveče. Ustrašil sem se, da se	A
vojske buhnil slepeči modrikasti	plamen	in šinil v nebo kot rep kometa	A
ustrežljivo zagotovil Čapjek. »Lep	plamen,	« je rekel Čukan in se z otožnim	A
časovnih razmikih. Slepeč modrikast	plamen	je šinil iz zemlje ob samem steklu	A
in prisluhnil. Čul je hlastati	plamen	na ognjišču, matere pa ni bilo	A
nekoliko proti večeru, in da šviga	plamen	ob levem koncu za več mož visoko	A
sapa. Zdaj je razganjala besneči	plamen	in dim, kakor bi hotela pogasiti	A
in oba je spreletel čarodejen	plamen.	Omar je čutil, da je zardel, povesil	A
Gledala sta se onemela ... Vroči	plamen	čustva je vzplapolal ...Srce mu	A
nad Dovško babo je gorel visok	plamen.	To gotovo niso bile sanje.	A
Njegove žareče oči so me spekle kot	plamen.	»Iščite, ne boste našli,« je še	A
se njegovi gumbi zasvetili kot	plamen.	»Toliko dela je še potrebno opraviti	A
lokalu se je širil kot prerijski	plamen.	»Morala ga bova razširiti,« je	A
mogla reči niti tega. Oba je zajel	plamen,	kričala sta, ogenj se je širil	A
češnje zrele. ◆ Drvi iz dima v	plamen.	◆ Drži se novega pota in starega	A
švigal sedemkrat sedem metrov dolg	plamen.	»Hej, vrata!	A
Dragi moj, če hočeš dolgo ohraniti	plamen	svetilke, moraš še pravočasno	A
uradnikovih očeh zažari grozeč	plamen:	»Ali mislite, da je pri nas, na	A
nad glavo ... Kot da je švignil	plamen.	Prav ta leteči trenutek je čvrsto	A
kakor strup, kakor smrdeč žveplen	plamen.	Živeti v takem ozračju ‒ je li	A
njenem srcu je bil skrit svet	plamen,	zakrit očem, zaklenjen s sedmimi	A
lepoto naravnost iz vode, kakor	plamen	stenja pije rejo iz olja.Marmornat	A
luknjah prazne glave, je gorel	plamen.	Videti je bilo, kot da lobanja	A
enega predmeta na drugega kakor	plamen	na svetilki.In tako v nekem trenutku	A
napolnilo kot velikanski rjoveč	plamen.	In skoraj hkrati penk! bo prišla	A
skušala si je zamisliti, kakšen je	plamen	sveče potem, ko ga upihneš, saj	A
svetilka razbila, valj se je odlomil,	plamen	se je pritajil in ugasnil.V temi	A
svetlobi uspelo prižgati bledo moder	plamen.	Šinil je navzgor, moder in breztelesen	A
ni bil dovolj bleščeč, drobceni	plamen	intimnosti je ugasnil, vse je	A
sneg, oči so mu bile kakor ognjen	plamen,	noge je imel kakor v pêči razbeljen	A
Božji Sin, ki ima oči kakor ognjen	plamen	in noge, podobne razbeljenemu	A
bojuje. *12 Oči so mu kakor ognjen	plamen	in na glavi nosi veliko krono	A
ogenj spomina so domišljija,	plamen	čustev in ritem besednega izraza	B
slovenski. Potem listam po reviji	Plamen,	ki je izhajala do leta 69, T.	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani