Ples vrvohodca poteka v drevoredu časa in se zaključuje znotraj sebe, med drevesi se razliva sprejemanje in nikomur ne škoduje. V zaprtih očeh se dogajajo rojstva in se prebijajo na površino, tista, ki preživijo, oživijo, sled ognja se razvije v plamen.
V očeh vetra V očeh vetra sem se zagledala, skoraj nevidna v brezbarvnem trenutku časa; vijugasta občutja gibanja plešejo sama proti sebi in se ujamejo ob vsakem jutru prebujanja.