plamen (201-300)

ter jo postavil na mizo; dolgi	plamen	je plapolal in se tresel, nemirna	A
kako se ji je roka tresla; kakor	plamen,	ki je švignil visoko in vztrepetal	A
duri so bile že polodprte in	plamen	je trepetal nemirno.Ali roka je	A
zaprla duri za sabo. Čuvala je	plamen	z roko, da bi ga ne ugasnil veter	A
spomin -- ne tisti, ki plane kakor	plamen	proti nebu; tih spomin, ki se	A
neživ, sam sebi v sramoto in gnus,	plamen	brez gorkote, beseda brez glasu	A
meglo, kakor se skriva ugašujoč	plamen	pod dimom in sajami. ”Na pot	A
gube na licih so bile gostejše,	plamen	je pod sajami skoraj ugasnil.	A
edinole sladkosti, ki je v njem,	plamen	v plamenu. Spočetka so bile	A
Privil je svetilko, toda visoki	plamen	je trepetal in je bil podoben	A
umira; privil jo je visoko, toda	plamen	je skopnel takoj in je gorel mirno	A
luči zlate in srebrne posode;	plamen	sega po očrnelih podobah v bakrenih	A
prodirala izza oblakov in silni	plamen,	ki je bil ovil Ali pašev gradič	A
Kakor v sanjah je videl Marko:	plamen	na holmu, rdeč in visok, do neba	A
. / stran 68 . / Zabučal je	plamen,	zatulil v vetru prešeren grohot	A
če bi prižgal svečo, bi gorel	plamen	z mirnim plamenom. Nič	A
mirnim, belim, mrtvim plamenom;	plamen	sam je bil okamenel.Ob stenah	A
življenje in kmalu jo zaluči v	plamen	božja roka.V oči ti bom gledal	A
njegovo telo, v njegovo kri, visok	plamen	je švignil proti nebu in je razsvetlil	A
komaj je vzplamtel v srcu prvi	plamen	močí in navdušenosti, padla je	A
pil v dolgih požirkih; in živ	plamen	mu je segel vse do duše dna.	A
je zavrtelo vse okoli mene in	plamen	sveče je rastel - tisoč plamenov	A
jo je nizko ob tleh ter ščitil	plamen	s široko dlanjo, da bi ne zapazil	A
je gorela sveča; dolgi, nemirni	plamen	je vzplapolaval in pojemaval,	A
je vzdignil v zrak velik rdeč	plamen	ravno nad našo hišo.Za hip ga	A
razgrnil ter se izgubil proti nebu,	plamen	pa se je pokazal v še svetlejši	A
majhni mizici; dolgi, svetlorumeni	plamen	je zdaj pa zdaj zasikal visoko	A
bila zunaj, svetlejše je gorel	plamen.	Petru se je dremalo; naslonil	A
vrednejše, da si dam siloma pogasiti	plamen	za plamenom, iztrgati iz telesa	A
Usehnila so lica, v očeh je ugasnil	plamen	in drobne kaplje so padale iz	A
Zgodilo se je čudo: zasijal je	plamen	iz globokih votlin, vzdignil se	A
kako mogočen je bil moj sveti	plamen	- niti iskrice ni več, ostal je	A
Glej, tako je ugasnil moj sveti	plamen	v teh dolgih in nelepih nočeh	A
se strnili več; kakor ugasujoč	plamen	je bila njegova senca; vzrasla	A
bil sam kakor pesem o ljubezni.	Plamen	iz duše pesnikove mi je bil segel	A
upihnil tako nerodno, da mi je	plamen	opalil véke.Skočil sem na okno	A
da bi sijal skozi prozorno kožo	plamen	iz krvi, iz mesa.Ustnice so bile	A
svetile v čudnem plamenu. Ali	plamen	je ugasoval, na ustnice se je	A
prijatelj!« Takrat se je vžgal čuden	plamen	v njegovih očeh, obraz mu je bil	A
pa ugledaš sajast, pojemajoč	plamen	...Prijetno ni, če je v srcu oktober	A
preslaba, da bi se razgorela v velik	plamen	ter ju povzdignila v višave.Vzdihovanj	A
bolan in vel, oči globoke, nemiren	plamen,	ki ga je kvišku zagnal in v globočino	A
opojna prevara, tista luč le dimast	plamen	iz noči? Ali so le sence resnične	A
rumeni kolobar na mizi, nižal se je	plamen.	Vsi so strmeli v ta plamen, ki	A
je plamen. Vsi so strmeli v ta	plamen,	ki je pojemal tako hitro; že so	A
so strmeli v dremajoči rumeni	plamen.	In ko so se uprle vanj njih oči	A
se zvijati; sunil je veter in	plamen	je ugasnil.Objeli so se in vsa	A
in takrat se je zasmejal rdeč	plamen	na očrnelem tramovju na stropu	A
težak vzduh, po vlagi je dišalo.	Plamen	se je zvijal in upogibal, zibala	A
dogorevala, večji in nemirnejši je bil	plamen.	”Kako so to neumne misli!	A
Prisojniški je zapalil tresko, nemiren	plamen	je obžaril kamenje. ”Ali spi	A
tla; ker si je bil opalil roko;	plamen	je ugasnil v mokri travi; pozna	A
zatrepetajo, vrhovi gora bruhajo	plamen.	Nevernik gre v deželo ...	A
čelo. Preko oči mu je švignil	plamen.	Kaj je to?	A
žvižg. Kar bruhne nad Veljunom	plamen,	z Visočke se zavali dim v nebo	A
Azijatom. Nato huškne iz vseh koč	plamen,	a vojska se spusti doli h gradu	A
Juran in hči se zaganjata skozi	plamen,	kar stopi pred bajto trop janičarjev	A
hip se ustavi, gleda v dim in	plamen,	zdirja dvakrat, trikrat okrog	A
se suše, Herbart gleda molče v	plamen	in v noč in misli na prihodnji	A
desne in leve se zaganjajo skozi	plamen.	Sedem živih je v pasti, zdaj velja	A
sončni dan, a v noč ječe kresovi,	plamen	žari krvavordeč na mrtvi straži	A
žari krvavordeč na mrtvi straži,	plamen	drhti, vzdihuje, a morje razpenjeno	A
iz jutranje zarje je švignil	plamen	...O, doli se je utrnil kres, iz	A
dušmana. Zrinjski, iz Sigeta se vije	plamen	ob spominu nate in na naši meji	A
dalje, okrog in okrog se vžiga	plamen,	vsa noč zavalovi v razsvitu, zatrepeče	A
nikoder ni človeškega odmeva. Le	plamen	neusmiljeno lomasti in zubelj	A
trd z ženo, drobno, črnooko, ko	plamen	vzkipljivo in jezično, trd z otroki	A
nikjer nobeno dekliško lice.	Plamen	lojenice je zaživel živahneje	A
Lojenka na mizi je zadrhtela,	plamen	je trepetal; vsi obrazi na »sliki	A
prsti. Šel je in podpihal v peči	plamen,	da bi mogel prižgati luč.Nič se	A
Otrok zopet onemi. Plaho podrhteva	plamen	v sveči. Mičca spi poleg in sanja	A
tako daleč narazen, da je bil	plamen	prvega topel in prijazen, plamen	A
plamen prvega topel in prijazen,	plamen	drugega pa mrzel in pogubljajoč	A
majhno ognjišče, na katerem plapola	plamen,	že prej zaneten.To ognjišče postavijo	A
neodvisnost Grške ter zanesel	plamen	na strehe evropske.Zvijaj obraz	A
mladenič je istotako vedel, kak	plamen	razjeda mlado njeno dušo, in opazil	A
da vam pred obraz ne smem; v	plamen	bi skočil po vas in v morje, kjer	A
sem še čula, a potem je zavihral	plamen	krog mene ter mi ugasnil zavest	A
lahno koketnostjo še bolj zanetila	plamen	in da je s pogledi, ki si jih	A
da se je v hipu prikazal visok	plamen.	Jeremija, nekoliko užaljen, je	A
in kuril. Visoko je plapolal	plamen,	in ker ni bilo sape in ker je	A
Brunarico večno grel njegov zidarski	plamen,	« smo pogosto peli ob njegovem	A
poteknila v suho brst grmade,	plamen	je švignil, kres je zagorel.	A
kres, ki se je razžarel v visok	plamen,	in gledali, ali gre dim visoko	A
snele venec z glave in ga vrgle v	plamen,	govoreč: »O, Bog, ki si sonce	A
tudi vsi štirje konji so črni in	plamen	jim jezlja iz gobca in nozdrvi	A
enim samim dihom upihnil sijajni	plamen	Francetovega srca.Oblastno in	A
maral zakuriti ognja. Dim in	plamen	bi preplašila bobre in vso divjačino	A
spet priložila na ogenj. Visok	plamen	je vzplapolal.Bevsk v drevaku	A
nov ogenj. Visoko je zaplapolal	plamen	proti ostrešju.Strop, narejen	A
17 . / Stegnil je desnico nad	plamen	na ognjišču in spregovoril: »Naj	A
ogenj. Vzplapolal je dokajšen	plamen	in osvetlil oznojeno čelo Brkatega	A
vzglavju. Obraz mu je osvetljeval	plamen	raz ognjišče.Som je pogledoval	A
temnim šotorom vzplapolal visok	plamen.	Izpred votline v Goli gori se	A
zaplapolal nad grobom belega bobna	plamen,	so zaklepáli v goščavah naokrog	A
orjaških dreves, ki jih doslej	plamen	še ni zmogel.Kakor velikanske	A
zapalijo ali zažgo, narejajo	plamen,	ki ljudi v hiši uzaspani, da se	A
krito streho velik ogenj. Rdeči	plamen	razsvetljeval je dovolj bližnjo	A
popolnoma razgorel. Visoko je švigal	plamen,	čarobno in grozno seval v temno	A
Nobenih drv ni, kar nekakov višnjev	plamen	se naredi okoli čudne svetle škatle	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani