nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Velikokrat je ravno zavoljo tega, zaradi nenavadne in presenetljive želje povzročil pravo pravcato zmedo, ki je ljudi begala, da so stikali glave in se ozirali proti njemu, stoječemu tam, trdnemu in visokemu, ki jim je preganjala utrujenost iz udov in trudnih in izmučenih in topih teles. Razmikati so se morali, da se je lahko plameneča vžigalica približala prosilcu, paziti so morali na svoje plašče in suknjiče, da je lahko plamen nemoteno vztrepetal motilcu in kalilcu miru pod nosom, robantiti so morali in izgovarjati skozi sklenjene zobe težke besede, ki so se kotalile nad njihovimi glavami, zadevale druga ob drugo, motile mir, preganjale utrujenost iz udov in izmučenih teles, vse zaradi tega, da je lahko robavs neotesani z gora doma, mirno kadil svojo pipo. Najbežnejši so bili odtenki skrite sreče in zadovoljstva, ki se mu je razlivalo čez obraz in pobliskovalo v očeh.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani