a (1.401-1.500)

ledeno slano spremenila je,	a	ta slana, sonce zlato	A
veseli vetrc mimo gre,	a	skriti so še v polju klasi	A
v bajni mir zakleto ...	A	čuj zvonjenja daljni glas	A
zaobljubil Bogu je na čast. »	A	če pridejo mrazovi, in	A
izmolil očenaša dva. »	A	če pridejo vetrovi, in	A
skrbeh zate še trese,	a	storil davno že čez te	A
ves in tih in čist je,	a	k srcu polje kri! Glej	A
Srce molči in pričakuje,	a	ni stopinje od nikjer	A
Zdaj velik vzrastel sem,	a	v srcu pusta je ravan	A
rabim te, idi mi stran,	a	žalost ne gre mi proč	A
peti i meni noč ne da,	a	noč to bolj je huda, to	A
pošepetavala bi sapica vesela.	A	dva in dva, še druga dva	A
bilka zgane, ptič leti.	A	jesen ne posluša, ne želi	A
jaz sem med ljudstvom,	a	tih in neznan ‒ mar bi	A
vejevje zefir gre plašan,	a	že čuti v njem bujno zelenje	A
hmelj na polju raste,	a	na gori vresje klije,	A
mano sta čuvaj, skovir,	a	z mano ti ‒ Marica! Pelin	A
veseli vetrc mimo gre,	a	skriti so še v polju klasi	A
koliko je misli sred srca,	a	vesele niti ene ‒ Radost	A
ene ‒ Radost šla je,	a	prišla žalost in vse njene	A
nanje trkam s prošnjo,	a	nikjer se srce ne ogreje	A
pred meno ne obsojam je,	a	milost ž njo, duh nerad	A
ni čisto brez zabave ‒;	a	vendar o modrosti se življenjski	A
bajna je, brezglasna ... ,	a	od takrat v srcu mi težko	A
zemlja, sonce še za mano ‒	a	prišel sem že jaz s plugom	A
. / . / stran 49 . /	A	jaz sejem, orjem, žanjem	A
in res sen je pregnan,	a	če bije srce še, poslušam	A
mi, še moči je, oja!	A	jaz vzamem ženo si, da	A
viške, le dežja v nje,	a	nam v srce daj rajši svoje	A
zaobljubil Bogu je na čast. »	A	če pridejo mrazovi, in	A
/ . / stran 70 . / »	A	če pridejo vetrovi, in	A
Potočih stric bogat njegov,	a	med potjo zajela ga noč	A
peljal kdo s parom seno,	a	že vse ‒ kot bi nič ne	A
Čuj, pridi sem, pij!«	A	že čez in čez Žužma ko	A
stori. »Divja plav! ... «	a	že dalje prek smleških	A
je! Iz vreč celo reč,	a	ljubezni še več podnevi	A
. / . / stran 78 . /	A	glasu vesti on ne čuje	A
zdaj šele se strezne,	a	ožgan in brez brk, oh	A
(Prav se mu godi!)	A	vi vsi, kadar vrag vas	A
piska nekdo na piščal ...	A	jaz mislim na druge noči	A
bogzna, zakaj je tako ‒	a	jaz mislim na dvoje oči	A
skrbeh zate še trese,	a	storil davno že čez te	A
k srcu zdaj srce hiti,	a	iz nebes ‒ vsa božja srenja	A
malo tudi si užitna, ‒	a	ne samo ko kamen stanovitna	A
Srce molči in pričakuje,	a	ni stopinje od nikjer	A
motiv I Tki mi platno,	a	ne tki za jadro, šij mi	A
za jadro, šij mi sedlo,	a	ne šij za konja ‒ Kaj	A
pač, prosto ima voljo,	a	srca ne ... In boljši vetri	A
karajoč. Jaz ne spim,	a	te dem na roko, dem, pogladim	A
temena bron, ramena bron,	a	bakelitna pleča, meča	A
napoj ob jedi pelina,	a	mila zapoje V HUJE - POTLEJ	A
svatba nalegajo vzneseno,	a	prešerno, da veduta	A
prepravljena v kositrne vojake,	a	zdaj le drugo polnoč čakajo	A
napoj ob jedi pelina,	a	mila zapoje (po prvem	A
strani hlastam po lučkah,	a	tisti oblaki prahu, s	A
tema, nasprotje luči,	a	si v resnici ne upam odvreči	A
konec. Zaenkrat še vadim,	a	srce je pripravljeno.	A
so nastavljali zanke,	a	beg bi bil brez smisla	A
se ustalil v besedi,	a	nima prave lege.Vsem se	A
LJUBEZEN Noči so mrzle,	a	sijoče.Hrepeneča pesem	A
ženske zarotniško vprašal	A	boš kaj jabolk vzela?	A
enostavno zarezati znak,	a	so okoliščine preprečile	A
iz atletskega relikta,	a	znak ga je zaobšel. Tretje	A
odvisnik. Odteka neprestano,	a	doživljam jo mirujočo	A
noč. Drevo se sklanja,	a	pomagati ni mogoče ‒ dremavica	A
prehitro nam do mésa.	A	zdaj počivajo naj drugi	A
nam, ki se redí in pase,	a	ljudstvo po puščavi lačno	A
Pomagali si bodete s prevodi;	a	moje ni, kar sosed mi	A
le hraniš sladko kašo;	a	kogar vdari roke tvoje	A
te ljubi in vodnika.	A	če nikogar tvoj poduk	A
srečo dragega naroda;	a	zraven sveta mu je luč	A
svoj bi moral zatajiti,	a	k vam svobodoljubje njemu	A
bogatite jezik vborni.	A	kakor goba ste v humorju	A
tujo vidim pač in zmoto,	a	iz domače dvakrat več	A
Tu ena je v Ljubljani!	A	mlada?‒ Ne!	A
neimeniten krajček si Evrope,	a	literatov imaš cele kôpe	A
sleparstvo pridno bíčajo.	A	jaz jih bičati ne bodem	A
hrabro v máhovem zavetju.	A	ko jesen je, o kako medlevajo	A
grejete; zakaj, to veste vi,	a	nam se smejete, ker mislimo	A
Za vero, carja, dom« ‒	a	ta je prva! XXXVIII	A
dobra res v principi,	a	zdaj ne gre, neugodne	A
so razmere; to je grdó,	a	dobro v tem je hipi.«	A
Preganjan bil je on ‒	a	vi preganjate; oznanjal	A
koristi svoje bo imelo.	A	vendar, bratje, meni bi	A
stranke šibam jaz napake,	a	materi zvestost srce mi	A
. / . / stran 17 . /	A	on je govoril: »Nebeška	A
tamkaj in čudežna vrenja.	A	tu govorijo o drugih rečeh	A
molitev in jokanja.	A	mi, kar nas je živih še	A
bol in tovarniški dim.	A	kadar ob vinu mu v žilah	A
tamkaj mladi fantje mro,	a	pri nas ljudje beró:	A
molčijo. Danes še molčijo,	a	privrelo bo iz prs, iz	A
P. S.	A	vendar nisem mogel v srcu	A
pest še bolj krepko ...	A	kadar bo drugačen svet	A
To cvet je bolečin.	A	ti, kot da bi mi verjela	A
če trde, hrapave dlani,	a	vendar sem natanko te	A
če ljubico imel si ti,	a	vendar sem natanko te	A
. / . / stran 62 . /	a	vendar sem natanko te	A
čakaje, da kdo jih zapoje!	A	vi le molčite, kot trnje	A
kot prišla je enkrat,	a	vendar drugače. O ‒ s	A
drugače. O ‒ s cvetjem,	a	s puško na rami, letos	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani