In kdo te ne proda hladno pogubi in ‒ ne žaluje za teboj gorkó? Iztrezneš se in padejo zavese, in vzgajaš se ‒ in kakor znaš, živiš, in mnogi se v skrbeh zate še trese, a storil davno že čez te je križ.
TO JE LEPO To je lepo na svetu, ko spem v življenje prost, ko neodvisen in preziran vsak dan drugje sem gost, ko samemu že zdim se življenja sit, odveč ‒ zaman po sreči svojih let, zaman po miru koprneč, ko skoro že premaga me usode zla premoč in težko skrivam bol, hladno se smehljajoč.