Sramota, sveta jeza me pretresa; Slovenci smo potrpežljivi osli, ne pride se prehitro nam do mésa. A zdaj počivajo naj drugi posli, zagosti čem v kosmata vam ušesa, potem razbijem vam ob glave gosli.
II Človekov Sin je bil pač duša zlata; on križ za nas je vzel na svete rame; todà ko skrunila mu božje hrame menjavcev, kupcev je drhal nosata, in kar jih sploh živi o krvi brata ‒ srd, sveta jeza v prsih se mu vname, bič v svojo blago, krotko roko vzame, in zdajci, glej, preozka so jim vrata!