Globoka mi žalost razjeda moči, težki kamen na prsih leži; in ko sanjam, na odru se zdim, majhen križec v rokah držim. Res, ko se zbudim, gledam beli dan, pregnana je noč, in res sen je pregnan, a če bije srce še, poslušam plašan, roko si polagam na levo stran. Še bije srce mi, še moči je, oja!