Res, človek pravičen Pedanj ni bil, na Kristusa, tu je grešil ‒ oj Pedanj, če bi štel kedo, oj Pedanj, ti si skromen močno!
A glasu vesti on ne čuje, z leščerbo sopiše vse vprek; noč je tiha, tam vrba žaluje, tam svetu se luč izmed smrek. Zdaj tukaj, zdaj tamkaj ‒ ko zvezdica šviga, izginja, prihaja ...