jezik (201-250)

201. dátiv -a m (ȃ) jezikosl. dajalnik
202. dátiven -vna -o (ȃ) jezikosl. dajalniški dátivni -a -o (ȃ) ~ predmet dátivnost -i ž, pojm. (ȃ) jezikosl. dajalniškost
203. dêbelski -a -o [bə] (é; ȇ) jezikosl. ~ zlog osnovni zlog
204. dêblo -a s (é) drevesno ~; biol. |sistematska enota|; jezikosl. osnova
205. defektíven -vna -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) redk. ~o gradivo nepopolno, pomanjkljivo defektívni -a -o (ı̑) jezikosl. ~ glagol, stavek nepopolni glagol, stavek defektívnost -i ž, pojm. (ı̑)
206. degradácija -e ž, pojm. (á) ~ častnikov |kazenska postavitev na nižji službeni položaj|; ~ jezika |zmanjšanje vrednosti, veljave|
207. deíktičen -čna -o (í) deíktični -a -o (í) ped. ~a metoda; jezikosl.
208. dejánje -a s (ȃ) ocenjevati koga po ~ih; veliko kulturno ~; prvo ~ opere; zgodba brez ~a brez dogajanja; jezikosl. glagolsko ~; pravn. kaznivo ~
209. deklaratíven -vna -o; bolj ~ (ı̑) ~e pesmi; poud. zgolj ~ ukrep |brez učinka| deklaratívni -a -o (ı̑) jezikosl. ~ stavek pripovedni stavek; pravn. ~a odločba deklaratívnost -i ž, pojm. (ı̑)
210. deklinácija -e ž, pojm. (á) jezikosl. ~ samostalnikov sklanjatev; fiz. magnetna ~ odklon; števn., jezikosl. imenska, ničta ~
211. deklinacíjski -a -o (ı̑) fiz. ~ kot; jezikosl. ~a končnica sklanjatvena končnica deklinacíjskost -i ž, pojm. (ı̑)
212. deklinírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; dekliníranje (ı̑) jezikosl. sklanjati: kaj ~ samostalnik
213. délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑) 1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/ kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ^●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ^● delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati| 2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati délati se -am se (ẹ́ ẹ̑) 1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a 2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
214. deléžijski -a -o (ẹ̑) jezikosl.: ~ polstavek; ~a zveza deléžijskost -i ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl.
215. deléžje -a s (ẹ̑) jezikosl. ~ na -aje, -oč, -eč, -(v)ši
216. deléžnik -a m (ẹ̑) jezikosl. ~ na -l, -č, -n, -t
217. deléžniški -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ polstavek
218. deliberatíven -vna -o (ı̑) ‹ razmišljalen› deliberatívni -a -o (ı̑) jezikosl. ~o vprašanje deliberatívnost -i ž, pojm. (ı̑) jezikosl. ‹ razmišljalnost›
219. deljáj -a m z -em (ȃ) jezikosl. |ločilo|: enojni ~ ‹-›; redk. dvojni ~ ‹=›
220. deloválnik -a m (ȃ) jezikosl.
221. deminutív -a m (ı̑) jezikosl. manjšalnica, pomanjševalnica
222. deminutíven -vna -o (ı̑) jezikosl. manjšalen, pomanjševalen deminutívni -a -o (ı̑) ~o priponsko obrazilo deminutívnost -i ž, pojm. (ı̑) jezikosl. manjšalnost, pomanjševalnost
223. demonstratív -a m (ı̑) jezikosl. kazalni zaimek
224. demonstratíven -vna -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~a počasnost izzivalna, očitna demonstratívni -a -o (ı̑) jezikosl. ~ zaimek kazalni zaimek demonstratívnost -i ž, pojm. (ı̑)
225. dendrít -a m (ı̑) anat. ~i in nevriti ‹ drevniki›; min.; jezikosl. ‹ drevesnik›
226. dendríten -tna -o (ı̑) Razcep je ~ |razvejen, razvejan| dendrítni -a -o (ı̑) min. ~i kristali; jezikosl. ~ prikaz variant fonema v drevesnik dendrítnost -i ž, pojm. (ı̑)
227. denominatív -a m (ı̑) jezikosl. izimenska tvorjenka
228. denominatíven -vna -o (ı̑) jezikosl. izimenski denominatívni -a -o (ı̑) ~ pridevnik
229. denotácija -e ž, pojm. (á) |označitev|; števn., filoz. zaznamujoče, označujoče; jezikosl. zaznamujoče
230. denotát -a m (ȃ) filoz. zaznamovano, označeno; jezikosl. zaznamovano
231. dentál -a m (ȃ) jezikosl. zobnik
232. dentálen -lna -o (ȃ) zoben dentálni -a -o (ȃ) jezikosl. ~ zapornik dentálnost -i ž, pojm. (ȃ)
233. dependénčen -čna -o (ẹ̑) dependénčni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~a slovnica odvisnostna slovnica dependénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
234. deponénten -tna -o (ẹ̑) deponéntni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ glagol deponéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl.
235. deponéntnik -a m (ẹ̑) jezikosl. |glagol s trpno obliko, a tvornim pomenom|
236. derivácija -e ž, pojm. (á) ~ k hidrocentrali |speljevanje vode|; jezikosl. izpeljava, tvorjenje besed; mat. odvod; voj. |odklon izstrelka|
237. de Saussure ~ -rja in de Saussure ~ -ra [də sosír] m, prva oblika z -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |švicarski jezikoslovec| de Saussurjev ~ -a ~ -o in de Saussurov ~ -a ~ -o (ı̑; ı̑)
238. désnostíčen -čna -o (ẹ́ı̑) jezikosl. Prvi del narekovaja je ~ désnostíčni -a -o (ẹ́ı̑) ~o ločilo désnostíčnost -i ž, pojm. (ẹ́ı̑) jezikosl.
239. determinánta -e ž (ȃ) sociološke ~e; jezikosl. določilnica
240. determinatív -a m (ı̑) jezikosl. ‹ določevalnik›
241. deverbatív -a m (ı̑) jezikosl. izglagolska izpeljanka, tvorjenka
242. deverbatíven -vna -o (ı̑) jezikosl. izglagolski deverbatívni -a -o (ı̑) ~i samostalniki deverbatívnost -i ž, pojm. (ı̑) jezikosl. izglagolskost
243. dežêlen -lna -o (é; ȇ) dežêlni -a -o (é; ȇ) ~ jezik; zgod. ~ knez dežêlnost -i ž, pojm. (é; ȇ)
244. diahrón -a -o [ija] (ọ̑) jezikosl. ‹ raznočasijski› diahróni -a -o [ija] (ọ̑) ~o jezikoslovje ‹ raznočasijsko jezikoslovje› diahrónost -i [ija] ž, pojm. (ọ̑) jezikosl. ‹ raznočasijskost›
245. diahróničen -čna -o [ija] (ọ́) redk. diahron diahrónični -a -o [ija] (ọ́) ~o jezikoslovje ‹ raznočasijsko jezikoslovje› diahróničnost -i [ija] ž, pojm. (ọ́) redk. diahronost
246. diahroníja -e [ija] ž, pojm. (ı̑) jezikosl. ~ pri obravnavi jezika ‹ raznočasje›
247. diakrítičen -čna -o [ija] (í) razlikovalen, razločevalen diakrítični -a -o [ija] (í) ~i narodopisni pojavi; jezikosl. ~o znamenje ( ločevalno znamenje) diakrítičnost -i [ija] ž, pojm. (í)
248. dialektizácija -e [ija] ž, pojm. (á) ~ jezika |nastajanje narečij|; ~ v povesti |uvajanje dialektizmov|
249. diatéza -e [ija] ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl.; zdrav.
250. diatéznost -i [ija] ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl. |glagolski način|

   1 51 101 151 201 251 301 351 401 451  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani